Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Poletno vreme in mi

Avtorica prispevka: mag. Tanja Cegnar

Letos je zimsko vreme trajalo dolgo; pomlad pa je zaznamovalo nestalno vreme s pogostimi krajevnimi padavinami. Prvi vročinski val se je letos začel okoli 15. junija in je trajal ves teden. Končal se je z občutno ohladitvijo. Hitre temperaturne spremembe tako iz toplega v hladno, kot tudi iz hladnega vremena v toplo, so sicer sestavni del podnebnih značilnosti našega geografskega območja, a v zadnjih letih postajajo pogostejše, kot so bile v preteklosti. Tako kot globalno se tudi v Sloveniji povprečna temperatura v zadnjih desetletjih dviga. Poleg višje povprečne temperature opažamo tudi večjo spremenljivost vremena. V zadnjih letih so vroči dnevi pogostejši, kot so bili v preteklosti, in v tem stoletju smo že zabeležili več dni z najvišjo dnevno temperaturo 35 stopinj ali več, kot jih je bilo v vsej drugi polovici minulega stoletja. Najbolj vroče je bilo poletje 2003, lansko pa je bilo drugo najtoplejše doslej. Vrhunec poletja imamo navadno julija in v prvi polovici avgusta, a vročinski valovi so nas občasno dodobra ogreli tudi še v drugi polovici avgusta, vendar jih takrat laže prenašamo, saj so noči že občutno daljše, moč sončnih žarkov peša, na vročino pa smo ob koncu poletja tudi že prilagojeni.

 

Vročinski valovi

Poletno vreme lahko poleg sproščenega vzdušja prinese tudi nekaj nevšečnosti. Prvo predstavljajo vročinski valovi. Navadno zajamejo večje območje, torej več držav. Razvoj vročinskih valov lahko za nekaj dni vnaprej dobro predvidimo in izdamo opozorila. Sprva vročino dokaj dobro prenašamo, saj se stavbe ne pregrejejo tako hitro, kot se dvigne temperatura zraka. Po nekaj vročih dnevih pa se toplotna obremenitev poveča tudi v večini stavb, kar je posebej neprijetno zvečer in ponoči, ko pregrete stene oddajajo čez dan nakopičeno toploto prav v času, ko naj bi si telo odpočilo od vročine. Ker je pomembna tudi prilagojenost na toplotne razmere, je prvi vročinski val v sezoni za občutljive ljudi najbolj naporen in navadno povzroči največ težav. Prag toplotne obremenitve se pri ljudeh razlikuje. Vročino najbolje prenašajo ljudje v dobri telesni kondiciji, prej pa začutijo obremenilne učinke vročine bolniki, starostniki, otroci v zgodnji življenjski dobi, ljudje s prekomerno telesno težo, tisti, ki jemljejo določena zdravila, in še nekateri drugi. V obdobju velike toplotne obremenitve se upočasnijo reakcijski časi, prej se utrudimo, zbranost prej popusti, prav tako se mnogim zniža prag tolerantnosti, trpi delovna storilnost, veliko pa je tudi bolezni, katerih znaki se ob veliki toplotni obremenitvi okrepijo. Da si telo povsem odpočije od vročine, se moramo več ur na dan zadrževati v toplotno neobremenilnem okolju.

 

Kako se prilagoditi vročini

Vročini se lahko prilagodimo in izboljšamo počutje na več načinov, omenimo le nekatere: uživanje lahke hrane in pitje zadostnih količin tekočine (odsvetujemo kavo, alkohol in zelo sladke pijače), primeren izbor dejavnosti in njihova razporeditev čez dan, primerna lahka in zračna obleka svetle bar­ve, uporaba sončnikov in drugih zaščit pred neposrednimi sončnimi žarki, hlajenje prostorov in umik v naravo ali na večjo nadmorsko višino, osvežitev lahko poiščemo tudi v vodi. Izkoristimo razmeroma sveža jutra, takrat temeljito pre­zra­či­mo prostore, čez dan soncu z zunanjim senčenjem preprečimo, da bi sijalo v prostore. Toplotna obremenitev je v mestu večja kot na podeželju, ki se zvečer ohlaja hitreje od mestnih središč. Na srečo je pri nas večina vročinskih valov takih, da vlažnost zraka ni pretirano visoka in se lahko ohlajamo z izhlapevanjem potu s kože. Ko je z znojem omočena več kot polovica površine telesa, smo toplotno že močno obremenjeni. Ko znoj prekriva celotno površino telesa, je naš najbolj učinkovit način oddajanja odvečne toplote odpovedal in telo se začne pregrevati, kar ima lahko hude zdravstvene posledice. Neprijeten občutek soparnosti lahko ob povišani vlažnosti zraka nastane tudi ob temperaturah, ki za naše podnebne razmere niso zelo visoke.

V preteklosti, ko večina vozil še ni imela klimatskih naprav, je bilo v času poletne vročine opazno več prometnih nesreč, danes pa je velika večina vozil opremljena s klimatsko napravo. Ta lahko opazno izboljša naše počutje, ne samo s hlajenjem zraka, ampak tudi z odvzemanjem vlage iz zraka. Paziti pa je potrebno, da ne pretiravamo z nastavljanjem premočnega hlajenja, saj je hiter prehod iz močno ohlajenega prostora na prosto, kjer vlada vročina, velika obremenitev za telo (predvsem za ožilje in srce).

 

Povišana koncentracija ozona

Ob sončnem vremenu in visokih temperaturah zraka se popoldne poviša tudi koncentracija prizemnega ozona. Opozorilna vrednost je postavljena pri 180 mikro g/m3, a težave občutljivi ljudje lahko čutijo že pri visoki koncentraciji, to je med in 120 in 180 mikro g/m3. Ob zelo visoki koncentraciji ozona nas pečejo oči, kašljamo, težko dihamo, čutimo pritisk v prsih. Najbolje je, če se v času povišanih koncentracij ozona umaknemo v zaprte prostore, kjer je ozona praviloma manj. Najbolj izpostavljeni so fizično dejavni ljudje, saj so učinki povišane koncentracije ozona odvisni od volumna vdihanega zraka. Ozon je sicer tudi naravno prisoten v zraku, njegova koncentracija z nadmorsko višino narašča. Težave nam začne povzročati, če se njegova koncentracijo zviša nad naravne vrednosti. Glavni vir predhodnikov ozona, ki pospešeno nastaja ob sončnem in vročem vremenu, sta industrija in promet. Najbolj izpostavljeni sta Goriška in obalno območje, ki sta v povprečju naši najbolj sončni in topli pokrajini, poleg tega je v njuni bližini Padska nižina, kjer sta promet in industrija zelo zgoščena. V poletni vročini in ob sončnem vremenu so visoke koncentracije ozona tudi drugod po Sloveniji. Priporočila za čas povišanih koncentracij ozona v prizemni plasti so koristna tudi za izogibanje učinkom velike toplotne obremenitve.

 

Alergijske težave

Poleti so glavni vir alergijskih težav zaradi cvetnega prahu trave, julija pa se v zraku že začne pojavljati tudi cvetni prah ambrozije. Začetek sezone pojavljanja cvetnega prahu in trajanje ter stopnja obremenjenosti zraka s cvetnim prahom so odvisne od dejanskih vremenskih razmer. Ob deževnem vremenu v zraku ni cvetnega prahu, drugače pa je ob kratkotrajnih plohah ali nevihtah, ki le začasno sperejo cvetni prah iz zraka, pogosto pa se težave po njihovem koncu celo okrepijo, saj se s tal začne obilneje dvigati cvetni prah, ki so ga plohe sprale iz zraka na tla.

 

UV-sevanje

Poleg velike toplotne obremenitve moramo biti v tem letnem času pozorni tudi na močne sončne žarke. UV-indeks v gorah pri nas doseže 10, izjemoma tudi 11, po nižinah 9, izjemoma pa tudi 10, kar pomeni, da se moramo izpostavljanju neposrednim sončnim žarkom izogibati med 11. uro (ljudje s svetlejšo poltjo in otroci že od 10. Ure naprej) pa do 15. oz. 16. ure, torej v času, ko so sončni žarki najmočnejši. Pred sončnimi UV-žarki zaščitimo tako kožo kot oči. Upoštevati moramo, da se sončni UV-žarki v ozračju bolj razpršijo kot vidna svetloba, zato nas lahko sonce opeče tudi v senci, UV-žarki se dobro odbijajo in tako tudi odbiti del prispeva k prejetemu odmerku. Marsikdo si misli, da smo v vodi zaščiteni pred UV-žarki, a ultravijolična svetloba prodira v vodo veliko globlje kot vidna svetloba. Zato nas sonce lahko opeče tudi v vodi. Sončni UV-žarki bolje prodirajo skozi oblake kot vidna svetloba in koprenasta oblačnost jih skoraj ne zadrži. Ob dejstvu, da je UV-sevanje v gorah tako ali tako močnejše kot v nižini, je zaščita pred sončnimi žarki v visokogorju ob sončnem vremenu nujno potrebna. Še posebej se moramo pred UV-žarki zaščititi, če se podajamo tako visoko v gore, da je tam celo snežna odeja, ki dobro odbija sončne žarke in skoraj podvoji prejeti odmerek.

 

Podatke o vrednosti UV-indeksa, kot tudi o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom ter koncentraciji ozona, seveda pa tudi opozorilo ob veliki toplotni obremenitvi ter vplivu vremenskih razmer na počutje ljudi, najdete na spletnih straneh Agencije RS za okolje, Urada za meteorologijo.

 

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke