Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Pogovor s Klotildo Letonja

Več znanja ko imamo, laže obvladujemo svojo bolezen

 

Tokrat predstavljamo dolgoletno aktivno članico našega društva, gospo Klotildo Letonja, za katero lahko rečemo, da je prav posebna gospa. Kljub bolezni in 70 letom je vsestransko aktivna, polna energije, optimizma in mladostnega duha. Gospa Letonja je že vrsto let gonilna sila našega društva na Ptuju. Za društvo je vedno na voljo, prav tako pa samoiniciativno motivira tudi druge člane za sodelovanje v aktivnostih društva. Sama je namreč spoznala, da več znanja ko pridobimo, lažje razumemo in obvladujemo svojo bolezen.

 

Zdravstvene težave jemlje kot del življenja

Gospa Klotilda ima že več let težave z zdravjem, je astmatik in hud alergik. Takole opisuje:  »Od leta 1959 sem bila zaposlena v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo v proizvodnji kot planer-analitik za surovine. Moje delo je bilo redno spremljanje zalog in porabe surovin, kjer sem prišla v neposreden stik z apnenim prahom, kislinami in lužnimi hlapi ter velikimi temperaturnimi razlikami, od  +20 do -20 stopinj Celzija. Vse to je delno povezano z mojimi zdravstvenimi težavami, ki jih ni malo. Imam številne alergije: na hrano, prah, pelode, nekatera zdravila in kemične snovi. Vsi ti alergeni mi povzročajo hude težave na dihalih, koži, prebavilih in skeletu. Imela sem tudi hudo prometno nesrečo, zaradi česar je bila potrebna operacija vratne hrbtenice (vstavljeni vijaki), utrpela pa sem tudi poškodbo želodca. Preživela sem tudi dva anafilaktična šoka. Ob tej priložnosti mi je nefrolog v UKC Ljubljana rekel: Gospa pomagajte si sami in ... Te besede so me spodbudile, da sem postala članica našega društva.«

Optimistična gospa Letonja težave sprejema kot del življena in se z njimi spopada po svojih najboljših močeh.  »Kljub vsem problemom in invalidnosti o tem nisem in ne razmišljam, saj sem dopolnila polnih 35 let delovne dobe. Pri vseh mojih težavah je potrebno veliko samozavesti. Glede problemov s hrbtenico sta potrebna redna vadba in pravo ležišče, glede alergij pa se izogibam alergenom. Moj jedilnik je zelo svojstven. V njem ne sme biti nekaterih beljakovin živalskega izvora, kapusnic, agrumov, oreščkov in začimb. Zelo moram paziti tudi na vsako zdravilo, ki mi ga predpiše zdravnik. Na veliko zdravil imam alergijo, zato je pred začetkom jemanja potrebno testiranje. Noben zdravnik ne more biti toliko previden, kot je lahko bolnik sam, in noben zdravnik ne more toliko vedeti o bolniku, kot lahko ve bolnik sam. Ves čas se trudim delovati preventivno, da je težav manj.«


Neprestano pridobiva znanje o svoji bolezni

Pripoveduje, da se je o svoji bolezni veliko posvetovala z različnimi specialisti, prav tako se veliko pogovarja z drugimi bolniki. Veliko bere, posluša nasvete pulmologov in alergologov, sodeluje v različnih aktivnostih, vse s ciljem, da pridobi čimveč znanja o svoji bolezni. »Zelo dobo se spomnim članka iz naše revije, ki ga je napisal dr. Šorli: Več znanja ko boste imeli, lažje si boste pomagali. To je bil najboljši nasvet, ki ga dosledno upoštevam. Pridobljeno znanje pravilnega dihanja, ki ga dobiš pri vadbi dihanja, je zakon zdravja.«

 

Aktivna je na različnih področjih

Poleg sodelovanja v našem društvu je naša sogovornica vsestransko aktivna tudi na drugih področjih. Na prvo mesto postavlja telesno aktivnost. Vsako jutro ob 7.30 se udeleži telovadbe  »1000 gibov«. Gre za organizirano vadbo, ki že več let poteka na prostem v različnih krajih po Sloveniji. Pred tem že odpelje vnuka v šolo. Slika na svilo in steklo. Ker ima alergijo na barve, lahko slika le na prostem. Pritegnejo jo tudi vrt in rože, vendar le z ustrezno zaščito, ker je alergična tudi na zemljo. Poskuša se izpopolniti tudi v delu na računalniku. 

Spodbuja tudi druge

Je pobudnica in glavna motivatorka Ptujske skupine pljučnih in alergijskih bolnikov. » Z našim društvom sem se prvič srečala na letnem srečanju 16. septembra 1995 v Sežani, nato pa vsako leto že 18 let. Ker na Ptuju takrat za pljučne in alergijske bolnike ni bilo ničesar organiziranega, sva z medicinsko sestro Andrejo Sitar iz Maribora navezali stike. V družbo sem povabila svoje bivše sodelavce iz TGA in znance. Naša skupina je najprej štela 13 članov, danes pa nas je na Ptuju že več kot 100.  V začetku smo organizirali prevoz in se udeleževali izobraževanj in drugih aktivnosti društva, ki so potekale v Mariboru. Leta 1998 smo mariborski in ptujski člani sodelovali tudi pri organizaciji letnega srečanje društva. Kasneje pa mi je kot takratni članici upravnega odbora uspelo prepričati predsednico društva, prim. Majdo Ustar Latkovič, da je dihalna vadba potrebna tudi na Ptuju. Tako smo jeseni 2005 začeli z eno skupino dihalne vadbe, že naslednje leto pa smo imeli že dve skupini. Glede na majhen vadbeni prostor večjega števila članov na Ptuju žal ni mogoče uvrstiti v redno vadbo. »

»Na Ptuju pa nimamo samo dihalnih vaj društva, skoraj vsi člani redno hodimo tudi na jutranjo telovadbo 1000 gibov, kolesarimo, ob zaključkih pa si organiziramo tudi zakuske. Leta 2011 smo organizirali tudi izlet na Veliko Planino.«

Nasvet ostalim članom društva

Za konec še nasvet gospe Letonje ostalim članom društva: »Pri premagovanju bolezni je najbolj pomembno, da imamo bolniki sami čimveč znanja o svoji bolezni in visoko samozavest, ki omogoča samozdravljenje, čeprav uradna medicina o tem ne govori rada.«

Z gospo Klotildo Letonja se je pogovajala Metka Nežič.

 

 

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke