Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Alergeni v bivalnem okolju

Avtorica prispevka: Ivanka Bračun, dr. med., specialistka interne medicine

 

Stanovanje je prostor, kjer preživimo večino časa, še zlasti v hladnih jesensko-zimskih mesecih. Zato je za vsakega izmed nas pomembno, da ima čim bolj zdrav in čist dom. Žal pa ni vedno tako. V stanovanju je veliko virov nečistoč in onesnaževalcev zraka. Alergeni pršic, plesni in domačih živali povzročajo težave vse leto, najhuje pa je pozimi. V tem času se več zadržujemo v zaprtih prostorih, manj zračimo kot poleti. Težave so lahko neznačilne, blage in človek se niti ne zaveda, da ima pravzaprav blago obliko alergije. Seveda pa so simptomi lahko tudi hudi, razvijejo se lahko resne in nevarne alergijske bolezni.

 

Alergija na pršico

Pršice so očem nevidne žuželke, ki se hranijo z odmrlimi celicami kože človeka in sesalcev. Razmnožujejo se v toplem in vlažnem okolju, zato jih največ najdemo v vzmetnicah, vzglavnikih, odejah, preprogah, foteljih ter igračah iz blaga. So sestavni del hišnega prahu, ki vsebuje še bakterije, plesni, pelode, tekstilna vlakna in odpadke kože. Telesa pršic, njihovi izločki in iztrebki vsebujejo določene beljakovine, ki pri občutljivih ljudeh sprožijo simptome alergije. Alergijska reakcija je odvisna od količine alergena, torej manj kot je doma pršic, manj bo težav. Pršic ne moremo popolnoma iztrebiti, lahko pa zelo zmanjšamo njihovo število. Pomembno je vedeti, da tudi odmrle pršice še vedno povzročajo alergijske simptome. Ne le da moramo zmanjšati število pršic, odstraniti moramo tudi odmrle pršice in njihove iztrebke iz stanovanja. Težave se izrazito pojavljajo med pospravljanjem in sesanjem stanovanja, takrat se v zrak dvigne največ prahu. Najvišja koncentracija pršic je v ležišču. Pacient preživi vsako noč od šest do osem ur v stiku z blazino, vzmetnico, odejo. Takšna izpostavljenost alergenu je nedopustna in jo je potrebno rešiti.

Alergija na pršico se kaže z alergijskimi reakcijami na dihalih in koži. Na nosni sluznici povzroča vnetje, govorimo o alergijskem nahodu ali rinitisu. Zaradi stalnega vdihavanja alergena nosna sluznica oteče, nos se zamaši, človek ima občutek, da je vedno prehlajen. Lahko se razvijejo tudi dražeči kašelj, glavobol, motnje voha in okusa. Spanje je slabo, človek se zbuja utrujen, čez dan je zaspan, nervozen, delovni in učni rezultati se poslabšajo. Alergijsko vnetje se po dihalni poti seli navzdol in pri 40 odstotkih občutljivih ljudi se pojavi še astma (oteženo dihanje, piskanje v prsih, nočni kašelj). Simptomi trajajo celo leto, vendar so izrazitejši jeseni in pozimi ter v vlažnem vremenu. Še ena vrsta hude alergije se lahko razvije pri ljudeh, alergičnih na pršico, in sicer po zaužitju hrane iz morskih sadežev, ker ta vsebuje podobne alergene, kot jih ima pršica.

 

Alergija na plesni

V vlažnih, toplih in slabo zračenih prostorih dobro uspevajo tudi plesni. Pogosto so očem skrite, zlasti jih najdemo v kopalnici, kuhinji, pod tapetami, v kleteh, posodah za odpadke, zemlji (lončnice), na hrani. Plesni se razmnožujejo s sporami, ki se prenašajo po zraku. Spore so izredno majhne in ob vdihavanju pridejo globoko v pljuča, od tam pa v krvni obtok in po vsem telesu. Od bolezni povzročajo različne vrste alergij, največ na dihalih. Najpogostejši simptomi so kihanje, srbenje oči in nosu, zamašen nos, kašljanje, lahko pa tudi težko dihanje in tiščanje v prsih. Nevarne so za astmatike, saj se pri njih plesni lahko začno razraščati v bronhijih. Pri majhnih otrocih in starejših ljudeh, ki so imunsko oslabeli zaradi drugih bolezni, lahko plesni povzročijo različne infekcije dihal, kože, sinusov in še nekatera druga redka obolenja. Plesni tvorijo tudi različne toksine, nekateri so za človeka zelo strupeni in povzročajo obolenja različnih organov telesa. Najpogostejše plesni v našem okolju so aspergilus, alternaria in cladosporium. Sanacija plesni je težka. Rast plesni otežimo tako, da zmanjšamo vlažnost v stanovanju.

 

Alergija na domače živali

Med domačimi živalmi sta najpogostejša alergena mačka in pes, redkeje hrček in morski prašiček. Alergeni so beljakovine v živalskih izločkih, slini, seču ter v živalskem prhljaju. Sama dlaka živali običajno ni povzročitelj alergije, ampak so to izločki, ki se posušijo in prilepijo na dlako ter na različne prašne delce, ki jih vdihavamo. Mačke lahko povzročajo simptome alergije tudi, če niso v neposrednem stiku z osebo, ki je preobčutljiva. Slina se posuši na oblekah, preprogah, pohištvu. Alergen iz posušene sline lebdi v zraku. Težave povzroča še več mesecev po umiku mačke iz stanovanja. Na obleki se prenaša v druga okolja, na primer v avto, šolo, vrtec, nadelovno mesto. Alergija se pokaže na več načinov. Lahko nastane takoj z vnetjem očesne in nosne sluznice,  kihanjem in zamašenim nosom, piskanjem v prsih ali pa se razvije pozneje, dve do tri ure po stiku z alergenom, lahko tudi kot kronična astma. Možna je koprivnica ali pa atopijski dermatitis, izpuščaji se pojavijo na mestu stika kože z živalskim kožuhom. Bolj redka je alergija na ptičje perje, večinoma je to alergija na drobne pršice, ki živijo v ptičjem perju. Zelo redke so alergije na živali, ki nimajo dlake.

 

Kdaj k zdravniku

Za tiste, ki imate katero od zgoraj navedenih težav in ste posumili, da bi lahko bila to alergija bodisi na pršice, plesni, alergene hišnih ljubljenčkov ali kaj drugega, je odločitev za posvet z osebnim zdravnikom prava. Ta vas bo napotil na preiskavo, ki se imenuje alergološko testiranje. Če bo alergija potrjena, boste dobili navodila glede zdravljenja z zdravili, po potrebi boste napoteni na dodatno diagnostično obravnavo k pulmologu. Prejeli boste tudi natančna navodila za sanacijo bivalnega okolja.

 

Glavni ukrepi v bivalnem okolju

Naj za konec navedem nekaj glavnih ukrepov, ki jih je potrebno izvesti in upoštevati.
Temperatura zraka v prostoru naj bo med 20 in 24 stopinjami celzija. Zmanjšati je potrebno vlažnost stanovanja (zaželeno je pod 50 %). V stanovanju ne smemo sušiti perila (uporabimo sušilnico ali sušilni stroj). Kuhajmo v pokritih posodah in uporabljajmo kuhinjsko napo. Vsak dan dobro prezračimo stanovanje. Poiskati je potrebno skrite plesni – pod tapetami, ladijskim podom, za štedilnikom, v hladilniku. Alergiku svetujemo odstranitev oblazinjenega pohištva, preprog in debelih zaves. Vzmetnico in vzglavnik naj zavije v posebne protialergijske prevleke, ki ne prepuščajo pršic. Posteljnino in plišaste igrače naj pere vsaki teden na vsaj 60 stopinjah. Površine naj briše z mokro krpo, stanovanje naj sesa s sesalnikom, ki ima vgrajen HEPA-filter. Še bolje je, da to delo namesto alergika opravi nekdo drug, on pa se ta čas rekreira v naravi. Iz sobe, kjer spi, naj odstrani lončnice. V stanovanju ne sme imeti kosmatih živali. Če brez hišnega ljubljenčka ne gre, je žival potrebno enkrat tedensko okrtačiti in umiti (to naj opravi nekdo drug, oseba z alergijo naj ne čisti živalskih izločkov). Živali naj ne prijema v roke, če pa že, naj si čimprej umije roke ter se preobleče. Žival ne sme v spalnico.

Za zdravo domače okolje moramo poskrbeti vsi, tudi tisti, ki nimamo alergij, saj se bomo tako doma bolje počutili in ohranjali zdravje.

 


Primer iz prakse

Ines, 20-letna študentka

»Že najmanj dve leti sem kar naprej prehlajena, brez robčkov ne morem nikamor. Nerodno mi je v predavalnici, saj ves čas smrkam in pokašljujem. Ne vem, kaj si mislijo sošolci, da imam morda kakšno nalezljivo bolezen. Ponoči pa je najhuje, kiham, težko diham skozi nos, suho kašljam, včasih imam tudi oteženo dihanje. Zjutraj sem utrujena, ker slabo spim. Med predavanji bi najraje kar malo zadremala. Težko se tudi učim, saj se težko zberem. Včasih sem pela pri zboru, lani sem to opustila. Bila sem preveč hripava, pa tudi preveč sem tam kašljala. Pri osebnem zdravniku sem zaradi kašljanja že dobila antibiotik, pa ni nič pomagalo. Najhuje je, odkar študiram, prej sem bila bolna samo občasno.«

Alergološki testi so pokazali, da je Ines hudo alergična na hišno pršico. Njen nahod je alergijskega izvora. S preiskavami pljučne funkcije smo potrdili tudi blago astmo. Bolezen se je hudo poslabšala, odkar se je Ines pred dvema letoma preselila v Ljubljano na študij. Živi v stari hiši, v sobici, kjer je tapison in veliko oblazinjenega pohištva. Ines poučimo, kakšno mora biti njeno bivalno okolje in kako se bo lahko izogibala alergenu pršice, predpišemo pa ji tudi ustrezna zdravila za rinitis in astmo.

 

 
  

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke