Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Problematika in preprečevanje pnevmokoknih okužb

Avtorica prispevka: prim. Katarina Osolnik dr. med., specialistka pulmologije in interne medicine

 

Pnevmokokne okužbe

Pnevmokokne okužbe povzroča bakterija Streptoccocus pneumoniae. Poznamo več kot 90 različnih serotipov te bakterije, katerih večina povzroča bolezni. Prebolelost pnevmokokne okužbe prav zato ne pomeni zaščite pred obolevnostjo z drugimi sevi pnevmokoka.

Pnevmokokne okužbe se najpogosteje pojavljajo pri otrocih, mlajših od petih let, in pri bolnikih, starejših od 65 let.

Pnevmokoke lahko normalno najdemo v sluznici zgornjih dihal (nosu in žrelu), v spodnjih dihalih jih najdemo zunaj akutne bolezni – pljučnice le pri bolnikih s kroničnimi strukturnimi spremembami pljuč, npr. z napredovalo kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali bronhiektazijo. V tem primeru govorimo o kolonizaciji.

O tem, kdaj nekdo zboli za pnevmokokno okužbo, odloča poleg invazivnosti seva bakterije tudi odpornost bolnika – gostitelja. Vemo, da je odpornost pomembno oslabljena po prebolevanju viroz, za okužbe so dovzetnejši tudi starejši, kronični bolniki, predvsem tisti, ki prejemajo imunosupresivno terapijo ali imajo kakršnokoli imunsko pomanjkljivost zaradi drugih vzrokov.

Pnevmokoki lahko povzročijo različne bolezni: vnetje obnosnih votlin – sinusitis, vnetje srednjega ušesa, pljučnico, ki je lahko vzrok za okužbo krvi (bakteriemijo in sepso) ter vnetje možganskih ovojnic – gnojni meningitis, ki je vedno življenje ogrožajoče stanje.

 

Pnevmokokna pljučnica

Najpogostejši povzročitelj pljučnice domačega okolja je pnevmokok. Za pnevmokokno pljučnico zbolijo predvsem starejši ljudje. Pomembno je vedeti, da je potek pljučnice pri starejših s pridruženimi boleznimi težji, zdravljenje počasnejše in večkrat spremljano z zapleti.

Umrljivost zaradi pljučnice je razmeroma visoka (10–20 odstotkov bolnikov, ki so zdravljeni zaradi težje pljučnice v bolnišnicah). Če je pnevmokokna pljučnica zelo težka in pride do septičnega šoka, neodzivnega na terapijo, lahko umrejo tudi mladi bolniki, vendar je to kljub vsemu redek pojav. Neprimerno večja je smrtnost med starejšimi bolniki, ki zbolijo za pljučnico.

 

Zdravljenje pnevmokokne pljučnice

 

Na začetku zdravljenja pljučnice domačega okolja je povzročitelj le redko poznan. Antibiotično zdravljenje mora bolnik prejeti čim prej, ker zakasnitev zdravljenja poslabša prognozo. Antibiotik, tako peroralni kot intravenski, največkrat izberemo izkustveno.

Glede na težo pljučnice izberemo za vsako težavnostno stopnjo prvo dogovorjeno izbiro antibiotika, ob ustreznih argumentih drugo, v primeru preobčutljivosti za antibiotike prvega izbora pa eno od alternativnih možnosti.

Bolniki z visoko stopnjo ogroženosti po so napoteni v bolnišnico, kjer običajno prejmejo začetno antibiotično terapijo intravensko. Začetno intravensko terapijo spremenimo v peroralno, ko se klinični znaki pljučnice izboljšajo. Ob ugotovitvi povzročitelja pljučnice in podatkih o njegovi občutljivosti za antibiotike je treba antibiotično zdravljenje prilagoditi z izbiro antibiotika z najožjim spektrom. Bolnik mora prejeti antibiotik najpozneje štiri ure po postavitvi diagnoze pljučnice oziroma štiri ure po sprejemu v bolnišnico in po odvzemu kužnin.

Zdravljenje lažje doma pridobljene pljučnice naj bi trajalo pet dni. Zdravljenje z antibiotiki mora biti odgovorno in razumno.

O izbiri izkustvenega antibiotika odloča ocena teže bolezni. Pri blažjih oblikah bolezni uporabljamo antibiotike z ozkim protimikrobnim spektrom, pri težjih pa antibiotike s širokim protimikrobnim spektrom in kombinacijo antibiotikov. Blago obliko bolezni zdravimo pet dni, težje oblike sedem do deset dni. Če ni absolutnih kontraindikacij, kot je npr. alergija na penicilin, je pri diagnozi pnevmokokne pljučnice terapija izbora predvsem betalaktamski antibiotik: penicilin ali amoksicilin, pri več pridruženih boleznih in večji ogroženosti bolnika tudi kombinacija amoksicilina s klavulansko kislino.

Vzroki za neuspeh zdravljenja pnevmokokne pljučnice so lahko napačna diagnoza, odpornost povzročitelja proti predpisani empirični antibiotični terapiji, neučinkovitost antibiotika zaradi motene absorbcije, prenizkega odmerka, preobčutljivosti za predpisani antibiotik (ukinitev po alergijski reakciji), nejemanje antibiotika, motena lokalna (pridružene pljučne bolezni) ali sistemska obramba (HIV, hipogamaglobulinemija, plazmocitom), počasnejši regres pri starostnikih.

Neuspeh zdravljenja je vedno vzrok za ponovno preverbo vseh prej navedenih možnosti. Njihova intenzivnost in invazivnost je odvisna od teže pljučnice.


Pomembno je cepljenje

Zelo pomembno je cepljenje proti sezonski gripi in pnevmokoknim okužbam; vemo namreč, da je zbolevanje za pnevmokokno pljučnico in tudi drugimi bakterijskimi pljučnicami pri odraslih zelo pogosto posledica prebolele akutne virusne okužbe zgornjih dihal.

Poznamo dve vrsti cepiv proti pnevmokoknim okužbam: polisaharidno in konjugirano cepivo, ki preprečujeta okužbe s sevi, ki najpogosteje povzročajo invazivno potekajoče okužbe.

Precepljenost proti gripi in pnevmokoknim okužbam je v Sloveniji občutno prenizka, še posebej med bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi. Cepljenje je eden glavnih ukrepov, s katerimi bi se bolniki lahko učinkovito zaščitili pred okužbami in posledičnimi zapleti.

Tudi pri bolnikih, ki zbolijo za s covidom-19 povzročeno pljučnico, je pnevmokokna pljučnica lahko težak zaplet v poteku zdravljenja.

 

Druga priporočila

 

Za kronične pljučne bolnike je zelo pomembno, da se v času respiratornih obolenj izogibajo zaprtih prostorov, kjer je veliko bolnih.

Bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi naj ob prebolevanju pljučnice počivajo in pijejo dovolj tekočine, če zbolijo. V času bolezni močno odsvetujemo dodatne obremenitve tudi sicer zdravim posameznikom, saj aktivnost zvišuje tveganje za pojav komplikacij.

Več o cepljenju je dostopno na https://www.nijz.si/sl/navodila-in-priporocila-za-cepljenje-0#cepljenje-proti-pnevmokoknim-okuzbam-za-odrasle-in-otroke

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Prikaži obrazec za piškotke