Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Novinarska konferenca Različni obrazi raka pljuč


Ob zaključku meseca ozaveščanja o pljučnem raku je Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije na novinarski konferenci »Različni obrazi raka pljuč« opozorilo na pomen preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja pljučnega raka. V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli med 1300 in 1400 ljudi. Čeprav gre predvsem za bolezen kadilcev, za pljučnim rakom zbolevajo tudi mlajši ljudje in nekadilci. Zdravljenje raka pljuč je v zadnjih letih izjemno napredovalo, saj so izsledki znanstvenikov omogočili izbiro najboljšega sistemskega zdravljenja za vsakega posameznega bolnika. Toda ker bolezni velikokrat še vedno ni mogoče povsem pozdraviti, je preprečevanje in zgodnje odkrivanje pljučnega raka ključnega pomena. Onkologi pa si želijo tudi, da bi imeli bolniki s pljučnim rakom možnost vključitve v klinične raziskave, ki omogočajo zgodnejši dostop do novih in učinkovitejših zdravil.

V svetovnem merilu je rak pljuč najpogostejši izmed vseh rakov, v Sloveniji pa je po pogostosti pri moških na tretjem, pri ženskah pa na četrtem mestu. In medtem ko število novih primerov pri moških upada, pri ženskah, ki so začele množično kaditi kasneje, še vedno narašča. Glavni dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je namreč nedvomno kajenje. "Rak pljuč še vedno pomeni velik tabu, kar mislim, da ne bi smel več biti, saj se počasi spreminja v obvladljivo kronično bolezen, uspehi pri zdravljenju pa so vse boljši in zanesljivejši," je uvodoma pojasnil predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Mirko Triller.
  
Bogomir Šuštar se je z diagnozo pljučnega raka soočil naključno ob številnih preiskavah, ki jih je moral prestati pred operacijo srca. Zdravljenje raka pljuč se je začelo kirurško, z odstranitvijo dela pljuč, a se je bolezen čez eno leto ponovila v napredovali obliki. Takrat so ga začeli zdraviti s kemoterapijo, na katero pa se rak pljuč z zasevki v jetrih ni dobro odzval. Gospoda Šuštarja so zato vključili v klinično študijo in po drugem odmerku imunoterapije se je njegovo počutje izboljšalo: "Zdravljenje je uspešno, zasevkov na jetrih ni več, na pljučih pa se je rak zmanjšal in miruje. Na vsakih 21 dni dobim aplikacijo zdravila, neželeni učinki zdravljenja so se zdaj tudi umirili in v bistvu sem zdrav!" 
  
Dejavniki tveganja za raka pljuč so poleg kajenja tudi izpostavljenost pasivnemu kajenju, radioaktivni plin radon, ki se nahaja v rudnikih in zaprtih prostorih, vnetje pljuč, brazgotinjenje po preboleli tuberkulozi in pojavnost raka v družini. Premalo preučevan dejavnik tveganja pa ostaja poklicna izpostavljenost rakotvornim snovem – raku pljuč so dokazano najbolj izpostavljeni delavci v kemični industriji, kmetijstvu, rudnikih in kamnolomih in ljudje, ki delajo s pesticidi in herbicidi. Rak pljuč ima torej zelo različne obraze. Znaki raka pljuč (kašelj, težje dihanje, nepojasnjena bolečina v prsih, krvav izmeček, pljučnica, ki ne izzveni po zdravljenju z antibiotiki ali se kmalu ponovi, hripavost, nepojasnjeno hujšanje, utrujenost in splošno slabo počutje) so nespecifični in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Zato je pomembno, da ob pojavu podobnih težav čim prej obiščemo zdravnika, opozarja onkologinja doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo - Klinike Golnik.

Z leve proti desni Mirjana Rajer, Mirko Triller, Bogomir Šuštar


Za pljučnim rakom je pri komaj 33-ih letih zbolel tudi Uroš Lebič
. Prvi znak bolezni je bil rdeče obarvan izpljunek in preiskave so potrdile tumor na desnem pljučnem režnju, ki so ga z operacijo odstranili. Sledilo je zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem. "Leto in pol je bil mir, potem pa so ugotovili, da so se zasevki pojavili tudi v glavi. Zdravili so me z obsevanjem glave. V tistem času je za rakom pljuč zbolela tudi moja mama, kar je bilo zame dodatno breme. Veliko sem ji pomagal, a je bitkov začetku letošnjega leta na žalost izgubila. O svoji bolezni sem povedal tako prijateljem kot znancem in zdi se mi, da sem se potem tudi bolje počutil. Spodbujali so me, da bom zmogel, saj da sem močan. In očitno sem res, saj sem še tukaj!" je optimistično zaključil Uroš Lebič. Čeprav je bilo soočenje z boleznijo za oba bolnika sprva šok, saj je rak pljuč do nedavnega veljal za eno izmed bolezni z najslabšo prognozo, sta oba izjemno hvaležna svojim zdravnikom, ki sta jim zaupala svoje zdravljenje.
  
Uroš Lebič

Zdravljenje raka pljuč je v zadnjem desetletju zelo napredovalo. Z razvojem novih metod je znanstvenikom uspelo določiti označevalce, ki rakavo celico vodijo v nekontrolirano rast in s tem posledično prepoznavanje molekularnih podtipov raka pljuč (EGFR, ALK, KRAS, ...). Napredek znanosti omogoča izbiro najustreznejšega sistemskega zdravljenja za vsakega posameznega bolnika. Poznavanje molekularnih tarč in uvedba učinkovitih, v posamezno tarčo usmerjenih zdravil, ki jih bolnik v obliki tablet jemlje doma, je pomembno izboljšala srednja preživetja bolnikov. Novo možnost sistemskega zdravljenja bolnikov z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč pa predstavlja imunoterapija, ki omogoča dolgotrajne remisije, za katere domnevajo, da pri določenem odstotku bolnikov najverjetneje vodijo tudi v ozdravitev razsejane rakave bolezni. Zdravljenje pljučnega raka se razvija z enormno hitrostjo in vsaka nova generacija zdravil ima manj stranskih učinkov, je poudarila onkologinja doc. dr. Mirjana Rajer s Klinike Golnik in dodala: "Tukaj je eno veliko, veliko upanje za bolnike, ki se s pljučnim rakom soočajo danes in tudi za vse tiste, ki se bodo v prihodnosti. Pred desetimi leti smo imeli za zdravljenje napredovalega pljučnega raka na voljo zelo malo in rezultati zdravljenja niso bili dobri. Potem so prišla tarčna zdravila, ki so primerna za približno 15% bolnikov s pljučnim rakom in kjer so rezultati zdravljenja že boljši, ta zdravila pa so tudi prijaznejša. V zadnjih nekaj letih imamo na voljo tudi imunoterapijo. Tukaj pa vidimo že zelo lepe rezultate."
  
Kljub sodobnemu zdravljenju se bolniki s pljučnim rakom in njihovi svojci soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinaša težka bolezen. Zato je, kot je povedal Mirko Triller, predsednik Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, društvo v sodelovanju s strokovnjaki ustanovilo posebno projektno skupino in zasnovalo novo spletno stran: www.pljucni-rak.si V društvu si želijo, da bi bolniki in njihovi svojci s pomočjo nove spletne strani dobili čim več točnih, razumljivih in na primeren način predstavljenih informacij: "Namen teh aktivnosti je lažje soočanje in premagovanje bolezni, tako s strani vsakega posameznega bolnika in njegove družine kot tudi boljše obvladovanje raka pljuč v družbi. V našo projektno skupino za pljučnega raka bomo vključevali bolnike iz cele Slovenije, ki prebolevajo ali so preboleli pljučnega raka, svojce bolnikov, zdravnike in drugo medicinsko osebje, psihologe, fizioterapevte ter ostale podpornike skupine. Rak je obremenjujoča bolezen in bolniki res potrebujejo močno podporo in prave informacije. Zato smo v društvu zelo hvaležni doc. dr. Mirjani Rajer, ki je nastajanje spletne strani strokovno vodila in podpornikom, ki nam pomagajo pri projektih. Najlepša hvala!"


Na področju preventive, zgodnjega odkrivanja in predvsem zdravljenja pljučnega raka je treba pošteno zavihati rokave in opraviti še veliko dela, je še opozoril Mirko Triller. Doc. dr. Mirjana Rajer pa je izrazila tudi željo zdravnikov, ki zdravijo bolnike s pljučnim rakom, da bi lahko svoje bolnike vključevali v klinične raziskave, ki jim omogočajo zgodnejši dostop do novih in učinkovitejših zdravil.

 

Več informacij na spletni strani www.pljucni-rak.si in pri predsedniku Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije Mirku Trillerju na telefonski številki 031 369 565.

Ljubljana, 28. november 2018



 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke