Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Srečanje DPAB Pomurja, 24. maj 2014

Avtor prispevka: Marjan Huber


Že lani na srečanju v Fokovcih je padla odločitev, da bi se člani društva maja 2014 srečali v očesu slovenske kokoši, v občini Kobilje, ki jo kar s treh strani obdaja državna meja z Madžarsko.

Srečali smo se na hribu Svetega Martina, na vikendu družine Bukovec, kjer nas je čakala polno obložena miza. Že leta 1271 je na tem hribu stala cerkev Svetega Martina z župniščem, kapucinski samostan z obzidjem in vas. Vse to so Turki leta 1627 porušili in požgali. Območje se je po tem dogodku imenovalo Kobiljska pustinja in šele po 120 letih so ga ponovno začeli naseljevati iz okoliških vasi. Danes je hrib Svetega Martina obrasel z vinsko trto, posejan z vikendi, krasi pa ga 200 let staro drevo, skoriš.

Na mestu, kjer je stala cerkev Svetega Martina, od leta 1991 stoji kapela Marije Kraljice miru. Pri ogledu kapelice nas je organizator srečanja, gospod Pavel Nemet, izčrpno seznanil z zgodovino hriba Sv. Martina. Z obiskom pri kapelici nas je počastil tudi župan sosednje občine Dobrovnik, gospod Marjan Kardinar, z ženo Mariko Kardinar, svoj čas svetovno prvakinjo v keglanju.

Nato smo se odpravili v samo vas Kobilje, kjer stoji obnovljena Ritlopova domačija, za katero strokovnjaki pravijo,da je biser panonske arhitekture. V hiši so prikazani kulturna dediščina in običaji kraja ter družine Ritlop. V kletnih prostorih je lično urejena vinoteka, kjer domači vinarji predstavljajo svojo žlahtno kapljico. Ob harmoniki mladega virtuoza, pokušnji štirih vrst vin, perecih, siru in ostalih dobrinah smo postali precej glasni in razigrani, gospod Kerec je zraven kar zaplesal. Še pred odhodom v vinoteko v kletnih prostorih sta nas v sejni sobi Ritlopove hiše s skečem nasmejala osnovnošolca dramske skupine, nakar nas je gospod Nemet seznanil z zgodovino in zanimivostmi kraja Kobilje, ki ga je kronološko obdelal in opisal duhovnik Pavel Berden. Kot zanimivost: Kobilje je bila lončarska vas, šele pozneje so se začeli ukvarjati z lesom, ker je postal bolj donosen. Pravijo, da so bila debla debela kot lončarska peč. Gozdarji so bili iz Like, veliko jih je bilo tudi iz Dolenjske in kar osem deklet iz Kobilja se je na isti dan poročilo z gozdarji iz Dolenjske, ki so nato ostali v Kobilju. Leta 1524 je na kobiljskem potoku obratovalo kar 10 mlinov.

Po ogledu Ritlopove domačije, humorističnem vložku in predstavitvi zgodovine tega kraja smo se odpravili v gostilno Smej v Kobilju. Po dobri in obilni hrani se je v imenu članov DPAB Pomurja gospa Majda Bakan zahvalila organizatorjem srečanja, družini Nemet in Bukovec ter vsem, ki so pripomogli, da smo se v občini Kobilje imeli prijetno, poučno in lepo.

Okvirno smo se že dogovorili za srečanje maja 2015, ki ga bodo organizirali člani društva v občini Puconci.

Ob odhodu iz Kobilja smo si zaželeli le še varne vožnje domov in veliko zdravja.

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke