Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Zakonca Srnel

Zanimivi konjički zakoncev Srnel

 

Antonija, ki je predstavila oba, pravi, da raje kot njen mož stopa v ospredje in blesti. Mož je po njenih besedah skromen in tih. Zgovorna in zelo komunikativna gospa se je rodila leta 1945 v Čakovcu. Svojo prvo pesem je napisala pri 13 letih, svojo prvo voščilnico iz prešanega cvetja pa naredila pred 30 leti. Na Slovenijo so jo vezali obiski pri sorodnikih, kasneje šolanje in poznanstvo z možem. Ustalila se je v vasi Vojsko nad Vodicami. Tako ima danes dve domovini. Svoje kraje, kamor se danes le redko vrača, išče v svojih pesmih; išče jih v kajkavščini, ki jo opisuje kot jezik svojih spominov, saj je danes mladi v Međimurju ne govorijo več. Svojih slovenskih pesmi, pravi, ne more prevesti v hrvaščino, ker nosijo nekaj specifičnega, neprevedljivega. Ko je začela živeti v Sloveniji, je prvič začutila mejo med jeziki in tremo. Šele s časom je prepoznala zven slovenčine. Pogum za nastop v javnosti ji je dala prijateljica Neža Maurer. Pesmi, ki jih piše, so kratke. Čuti, da se ni izpela. To nadaljuje s svojimi slikami iz prešanega cvetja, ki jih imenuje rožne slike.

 

Kako nastajajo rožne slike

Svojo prvo rastlino – koprivo je našla na sprehodu v naravi. V koprivi je videla ženski obraz. Utrgano rastlino je dala doma v Slovar slovenskega knjižnega jezika in nanjo pozabila. Ko jo je spet našla, jo je uporabila za svojo prvo rožno sliko baletke. Ko gre na sprehod, najde sveže rastline, ki jih po trenutnem navdihu odtrga, prinese domov in jih spreša v telefonskih imenikih. Tako jih obteži do 14 dni. Pravila za sušenje žal ni. Tako pripravljene rastline shrani v kuverte. Nato, odvisno od navdiha, ustvari kompozicijo, ki jo 3 dni opazuje. Če ji je še vedno všeč, jo dokončno sestavi in nalepi na črno podlago z lepilom mekol. Razen voščilnic, na katere doda tudi svoje pesmi, ustvarja tudi slike do velikosti A3 formata.

 

Moževo rezbarjenje

Mož, ki jo, kot pravi, v vseh teh prizadevanjih podpira, rezbari že od mladosti. Uporablja različne vrste lesa in pipec.  Nekoč, pravi, je gledala televizijo, kjer so prikazali jaslice. Ob tem je rekla: “Ti bi jih gotovo naredil bolje!” Mož na to ni rekel ničesar. Opazila je samo, da je nekoliko bolj zamišljen. Presenetil jo je čez nekaj dni, ko ji je prišel pokazat ovčko. Nato je nadaljeval s kipom Marije, ki ga je videla Neža. Prepričala ga je, da je svoje jaslice poslal na razstavo na Magistrat in zanje tudi dobil nagrado.

 

Konjički in bolezen

Pravi, da je zelo vesela, da se mož ukvarja s tem konjičkom. Zaradi bolezni ne more toliko fizično delati. Lahko pa sedi za mizo, rezbari, in to ga rešuje. Tudi ko pride kdo v hišo, občuduje njegovo delo, tako da dobi pogum in veselje. Meni, da jima pomagata tudi dva različna temperamenta. Sama je velik optimist, on pa je miren in tih.
O bolezni v svojih pesmih ne govori, najbolj se namreč boji sprememb. Vendar kot pravi, se ne da. Ima še veliko želja, od skupnih razstav do sodelovanj na tekmovanjih in pesniških večerih. Pravi, da je delo s prešanim cvetjem zelo lep konjiček, ki ga na različnih delavnicah posreduje tudi drugim. Vsem bolnikom pa sporoča, da naj se ne dajo!

Antonija in Franc Srnel sta naša člana že več let zaradi njegove pljučne bolezni. Poročena sta že dolgo vrsto let, imata hčerko Lidijo in vnuka Igorja. Medtem ko Antonija pesnikuje v treh jezikih – slovensko, v knjižni hrvaščini in v domačem kajkavskem narečju in ustvarja voščilnice in slike iz prešanega cvetja, mož Franc rezbari. Gospa Antonija je izdala svoje pesmi v štirih pesniških dvojezičnih zbirkah, prejela več nagrad za svoje voščilnice in slike iz prešanega cvetja (tekmovanje zveze IFPAS na Japonskem) in sodelovala na 18 razstavah. Mož Franc, ki zelo rad izdeluje jaslice, je bil tudi večkrat nagrajen. Med njegovimi občudovalci je bil tudi nekdanji nadškof Šuštar, ki jih je označil za biblijske.

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke