Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Alergije pri otrocih

Avtorica prispevka: prim. Vesna Glavnik, dr. med.

 

Kako pogoste so alergije pri otrocih

Alergijske bolezni so bile v zadnjih desetletjih v porastu. Največ jih je v razvitem svetu. Velika mednarodna študija ISSAC, v kateri je sodelovalo 54 držav, je pokazala, da je prevalenca astme, alergijskega rinitisa in ekcema pri otrocih nad 20 %. Če ocenjujemo pogostnost alergij glede na alergene in starost otrok, pa vidimo, da je prevalenca v različnih deželah različna. Npr. alergija na mleko pri dojenčkih je v različnih študijah ocenjena od 2 % do 7 %.

 

Katere so najpogostejše alergije pri otrocih

Najpogostejše alergijske bolezni so astma, alergijsko vnetje nosne sluznice in oči, koprivnica in atopijski dermatitis. Alergija se običajno pojavi na enem organu, npr. na koži, prebavilih ali dihalih. Pri sistemskih alergijskih reakcijah je prizadetih več organov sočasno. Najtežja oblika alergije je anafilaktični šok.

 

Kaj je alergijski pohod

Alergija na hrano, najpogosteje na mleko in jajčne beljakovine, se lahko pojavi že v prvih mesecih življenja. Pogosteje pri otrocih, ki so hranjeni s kravjim mlekom, lahko pa tudi pri dojenih dojenčkih.

Pri  otrocih bo lahko z razvojem tolerance alergija na mleko in jajce izvenela že v prvem letu, pri večini do treh let. Nekaj otrok pa bo postopoma razvilo preobčutljivost še na drugo hrano. Pri atopikih, to so otroci z dednim nagnenjem za razvoj alergije, se bo v naslednjih letih razvila preobčutljivost na inhalacijske alergene, sprva alergene v domačem okolju – pršico in mačji epitel – in nato na pelode trav, dreves in zeli. Imeli bodo alergijski rinitis in astmo. 30 % otrok, ki so v prvem letu alergični na jajce, bo postalo alergičnih na arašide, 40 % pa  bo v predšolskem obdobju razvilo astmo, ki bo lahko doživljenjska. To je alergijski pohod, ki se začne v otroštvu in neprepoznan ali neustrezno zdravljen spremlja človeka celo življenje.

 

Kako lahko starši preventivno ukrepajo

S preventivnimi ukrepi skušamo preprečiti, da bi zboleli. Če pa je nekdo že alergičen, skušamo preprečiti ponoven pojav alergične reakcije in poslabšanja.
Preventivo alergije delimo na primarno, sekundarno in terciarno.

Najpomembnejši primarni preventivni ukrep je dojenje. Vsi otroci naj bi bili izključno dojeni vsaj 4 mesece. Dojenje je zlasti  pomembno za otroke, ki imajo starše ali sorojence s potrjeno alergijo in so zato bolj ogroženi ter ocenjeni kot visoko rizični za razvoj alergije.

Če ti otroci iz kakršnega koli razloga ne morejo biti dojeni, morajo biti hranjeni s posebno hrano, visokimi hidrolizati. Zelo pomemben, neugoden dejavnik za pojav alergije je kajenje v družini.

 

Sekundarna preventiva priporoča, da preobčutljivi ne pridejo v stik z alergenom, ki jim škodi, in zdravljenje z imunoterapijo. Bolniki, alergični na hrano, ne smejo pojesti niti najmanjše količine hrane, ki jim škodi. Bolniki z astmo in celoletnim vnetjem nosne sluznice zaradi alergije na pršico morajo ustrezno urediti bivalno okolje. V stanovanju je potrebno znižati temperaturo in vlago v zraku, v njem ne sme biti talnih oblog in tepihov, vsa posteljnina mora biti pralna na 60*C. Sesalci morajo imeti hepa filtre. Bolniki s senenim nahodom se morajo zaščtiti v času cvetenja. Zlasti je koncentracija pelodov visoka v sezoni cvetenja ob suhem, sončnem in vetrovnem vremenu.

Imunoterapija je način zdravljenja alergijske bolezni, ko s ponavljajočim vnosom naraščajočih količin alergena v telo prekinemo tvorbo za alergen specifičnih protiteles IgE. Z imunoterapijo dosežemo toleranco za specifičen alergen. S tem zmanjšamo imunsko in klinično odzivnost bolnika ob ponovnem stiku z alergenom.

 

Terciarna preventiva priporoča najustreznejše zdravljenje alergije z zdravili, da ne bi prišlo do kroničnih sprememb. Ker je večina takojšnjih znakov alergije posledica delovanja histamina, so pomembno zdravilo antihistaminiki. Glede na klinično sliko, zdravimo s protivnetnimi zdravili v obliki pršil in tablet, olajševalci in antagonisti levkotrienov. Tako za starše kot otroke velja, da upoštevajo zdravnikova navodila.

 

ANAPEN – adrenalinski samoinjektor


Ocena tveganja za pojav anafilaksije

Pri vsakem bolniku z alergijo moramo oceniti osebno tveganje za pojav anafilaksije. Anafilaktična reakcija se pojavi nenadoma in je izrazito dinamičen proces, ki lahko v zelo kratkem času prizadene vse organske sisteme in povzroči bolnikovo smrt.  Na srečo pa največkrat spontano izzveni. Anafilaktično reakcijo lahko pričakujemo pri alergikih, ki so reakcijo že imeli, zlasti če so alergični na arašide in druge pomembne prehranske alergene ter čebelji in osji strup. Tveganje za anafilaktično reakcijo je večje pri astmatikih in otrocih s hudimi oblikami atopijskega dermatitisa. Pogosto se anafilaksija pojavi, ko je hkrati z alergenom izražen tudi vpliv drugega neugodnega dejavnika, kot so okužba, izrazit fizični napor in alkoholni opoj.

 

Ukrepanje pri bolnikih s hudimi alergijskimi reakcijami

Ameriška in Evopska akademija  za alergologijo in klinično imunologijo sta izdelali priporočila  za nujno prvo pomoč ob morebitnem pojavu hude alergične reakcije.

 

Samoinjektor adrenalina (Anapen, EpiPen)

Edino zdravilo, ki lahko ustavi razvoj anafilaktične reakcije, če je dano v pravilnem odmerku in ob pravem času, je adrenalin. Zato je ključna točka priporočil prav predpis adrenalinskega samoinjektorja (EpiPen, Anapen).

 

Samoinjektor mora imeti bolnik stalni pri sebi.

Hkrati s predpisom adrenalinskega samoinjektorja mora bolnik dobiti izkaznico in natančna navodila, kdaj in kako naj uporabi samoinjektor. Poleg bolnika morajo biti o uporabi poučeni starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.

Samoinjektor Anapen je v standardnih odmerkih 0,15 mg, 0,30 mg in 0,50 mg. Zdravnik predpiše Anapen glede na otrokovo telesno težo. Predpišemo 2 samoinjektorja, da lahko bolnik, če je potrebno, odmerek ponovi v 5–30 minutah.

 

Kdaj ne smemo čakati z zdravljenjem

Če vidimo, da je reakcija burna in hitro poteka, damo bolniku adrenalin.

Če se že v nekaj minutah po stiku z alergenom pojavijo srbenje kože – sprva v lasišču, na dlaneh in podplatih, nemir, kihanje in koprivnica, temu pa sledijo otekanje, občutek strahu, hripavost, cmok v grlu, vrtoglavica, bruhanje, driska, kašelj, pospešeno dihanje, dušenje, krči, hiter slaboten pulz in izguba zavesti, so to znaki hude sistemske alergijske reakcije, anafilaktične reakcije, ki lahko ogrozi življenje. V tem primeru je odločilno pravočasno, hitro in pravilno ukrepanje.

 

Prva pomoč

Če pri bolniku opazimo znake alergijske reakcije, mu moramo nuditi prvo pomoč in ga peljati v zdravstveno ustanovo. Ob morebitni življenjski ogroženosti moramo takoj poklicati nujno medicinsko pomoč na telefonsko številko 112. Če ima bolnik pri sebi set za samopomoč, ki vsebuje zdravila antihistaminik in kortikosteroid, mora takoj pojesti vse tablete iz seta. Če nima svojega seta, naj bolnik prejme polno dnevno dozo hitro delujočega antihistaminika.

Če bolnik težje diha, naj se usede. Če se reakcija razvije v hujšo obliko, pa naj se uleže. Noge mu dvignemo nad raven prsnega koša (Trendelenburgov položaj). S tem se poveča pritok krvi v srce in možgane. Če se  začne razvijati hujša sistemska alergijska reakcija (izrazito dušenje ali občutek kaljenja zavesti), si mora adrenalin takoj vbrizgati v mišico v zunanjem zgornjem kvadratu stegna.

 

Izkaznica bolnika z alergijo

Bolniki, obravnavani v Alergološki ambulanti Pediatrične klinike v Ljubljani, imajo stalno pri sebi poleg samoinjektorja adrenalina Anapena izkaznico bolnika z alergijo. Ker je anafilaksa klinična diagnoza, ki sloni na klinični sliki, in je prepoznavanje reakcije in ukrepanje v rokah laikov, so v izkaznici za lažje prepoznavanje našteti bolezenski znaki alergijske reakcije. Z zvezdico (*) so poudarjeni znaki težje sistemske reakcije, ko je potrebno dati adrenalin Anapen.

 

Izkaznica

Na prvi strani so poleg osebnih podatkov bolnika, alergena, ki ogroža bolnika, in klinične slike navodila za pravilno ukrepanje:

Pokliči telefon 112.

Namesti bolnika v sedeč ali ležeč položaj.

Uporabi predpisan Anapen (150μg ali 300μg).

Obvesti (telefonske številke staršev ali skrbnikov).

 

Na drugi strani izkaznice je v slikah navodilo za aktivacijo samoinjektorja Anapena in označeno mesto na zgornjem zunanjem kvadrantu stegna, kamor damo adrenalin.

 

Priprava Anapena za uporabo:

1. Odstrani črni ščitnik za iglo.

2. Odstrani varnostni čep z rdečega sprožilca.

3. Postavi Anapen na zgornji zunanji kvadrant stegna in pritisni sprožilec.

4. Zadrži Anapen za 10 sekund na stegnu, da lahko steče polna doza adrenalina v mišico. Nato  blago masiraj vbodno mesto.

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke