Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Atopijski dermatitis pri otrocih

Avtor prispevka: prim. Aleksander Bručko, dr. med., specialist pediater, Klinika za pediatrijo, UKC Maribor

AD je kronično vnetje kože, ki ga povzroča genetska napaka v presnovi beljakovine filagrin, ki tvori prvo obrambno linijo zaščite pred mikrobi, alergeni in strupi, ki ogrožajo naše telo iz okolja. Nastane strukturna in funkcijska anomalija kože. AD prizadene 5 – 20 % otrok po celem svetu, vendar je pogostnost različna. Večja obolevnost je v razvitih državah Zahoda in to v mestnih predelih. Prvi znaki se pojavijo že v prvih mesecih življenja oziroma do petega leta (v 60%). Oslabljena funkcija povrhnjice kože omogoča alergenom, mikrobom in raznim kemikalijam, da prodrejo skozi kožo in pridejo v stik z celicami, ki omogočajo imunski odziv telesa. Te celice izločajo vnetne posredovalce, ki povzročijo znake atopijskega dermatitisa.

Vlažnost kože je ključni faktor za vzdrževanje zaščitne funkcije povrhnjice kože. Proste maščobne kisline, urea, laktat in elektroliti preprečujejo izgubo vode iz povrhnjice kože. Zdravilni losjoni danes vsebujejo prav te sestavine eucerin, 5 ali 10% ureo in laktatin imajo pH 5. Kreme z eteričnimi olji in visokim, torej bazičnim pH, niso primerne za nego kože.

Mutacije gena za beljakovino filagrin, ki jo tvorijo posebne celice keratinociti, so vzrok za AD, ichthyosis vulgaris ali ribjo kožo in psoriazo. Pri vseh treh boleznih pride do velike izgube vode iz kože, ki postane zelo suha. Privede do srbenja in praskanja, ki sta bolj izrazita v nočnih urah. Če pride do mutacije dveh filagrinskih alelov, nastane bolezen v težji obliki.
Pri majhnih otrocih imamo obliko AD, ki ima izražene znake na zunanji strani okončin, na licih in v lasišču in sicer suha koža, ki se drobno lušči in drobne kraste na pordeli podlagi. Pri starejših otrocih so značilni izpuščaji v pregibih komolčnih in kolenskih sklepov, zapestja, gležnjev, okoli oči in ust ter za ušesi.

Pri otrocih do dveh let starosti dokažemo v cca. 20% alergijsko reakcijo na beljak kurjega jajca, na kravje mleko, na pšenico ali arašide oziroma na oreščke. Zgodnji nastanek, torej pred tremi meseci starosti, je bolj pogosto povezan z alergijami na prehranske alergene. Pri otrocih s sumom na alergijski izvor kožne bolezni določamo koncentracijo protiteles IgE v krvi. Če najdemo zvišano koncentracijo specifičnih IgE, nam ta izvid potrdi diagnozo AD. Večji otroci in odrasli bolniki z AD so bolj pogosto alergični na aeroalergene oziroma na alergene, ki jih vdihavamo, npr. hišni prah s pršico, dlako mačke ali psa ali hrčka ali zajca, cvetni prah dreves, trav in plevela, plesni, itd. Pri blagi in zmerni obliki AD imamo pogosto normalne vrednosti IgE. Bolniki s težko obliko AD imajo visoko koncentracijo IgE.

Otroci, ki v zgodnjem obdobju življenja bolehajo za AD, kar v 60 do 80% pozneje zbolijo za drugo alergijsko boleznijo, npr. astmo ali alergijskim nahodom. Če tem otrokom naredimo kožni alergološki test ugotovimo, da je 19% alergičnih na en alergen, kar 37% pa je alergičnih na več alergenov. Na beljak jajca je alergičnih kar 42%, na kravje mleko 27%, na arašide 24%, na pršico 21%, na mačjo dlako 13%, na cvetni prah (CP) trav 8%, na CP dreves 8%, in na plesni 4%. S hrano poslabšana oblika AD (food exacerbated AD) nastane, če otrok zaužije npr. smokije, ki so iz arašidov in pride do izpuščaja v roku nekaj minut do ene ure. Čas nastanka izpuščaja je odvisen tudi od tega ali je želodec ob zaužitju alergena poln ali prazen.

Otroci do dveh let starosti imajo še dodatne znake alergije na prehranske alergene kot so bruhanje, driska, nepridobivanje na teži in višini. Bolj zanesljiv je provokacijski test, pri katerem obremenimo otroka s hrano, ki je sumljiv alergen in opazujemo, če pride do reakcije. Ugotovili so, da samo pri 15% pride do reakcije kljub pozitivnemu kožnemu testu. Lahko pa določimo tudi specifična protitelesa IgE v krvi na določene prehranske alergene. Lahko naredimo izločitveno dieto tako, da otrok ne zaužije npr. kurjega jajca šest tednov in opazujemo, če so se znaki AD izboljšali ali celo izginili. Od hrane sproženo obliko AD dokažemo v 20% pri hudi obliki bolezni. Pri zmerni obliki dokažemo prehransko alergijo v 10% in pri blagi obliki samo v 3-5%. Če je klinični preizkus z določenim prehranskim alergenom negativen, potem izločitvena dieta ni potrebna. Za dokaz alergije lahko uporabimo še atopy patch test (APT) ali test s krpico, ki je prepojena z alergensko raztopino. APT je pozitiven večinoma pri zmernih in težkih oblikah AD pri starejših otrocih in odraslih. Če odstranimo lovilce pršice (preproge, stare vzmetnice, zavese) iz okolice otroka z AD, se v nekaj tednih izboljša klinična slika.

Pri zdravljenju moramo uporabiti tudi antihistaminike (Aerius, Claritine, Zyrtec, Xyzal), ker zmanjšajo srbež in praskanje otrok. Ne priporočamo dolgotrajno kopanje in svetujemo tuširanje. Uporabljamo emoliense za nevneto kožo po tuširanju ali kopanju. Na vneto kožo namažemo topične steroide, vendar samo kratek čas, npr. 3-4 dni. S steroidi ne mažemo kožo lic in kožnih gub. Na kožo obraza damo topične inhibitorje kalcinevrina (Elidel, Protopic).  Otroci naj se izogibajo stresom in situacijam, ko jih je strah. Uporabimo lahko tudi zdravila za lajšanje strahu. Težke oblike AD zdravimo tudi z monoklonalnimi protitelesi (omalizumab).

 

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke