Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Ohranimo zdrava pljuča

Avtorica prospevka: asist. mag. Andreja Borinc – Beden, specialistka pediatrije

 

Zdrava pljuča so življenjskega pomena, saj prek dihanja neprestano oskrbujemo telo s kisikom, ki ga celice potrebujejo za energijo, odstranjujemo pa ogljikov dioksid in vodo, ki nastajata pri tem.

Zanimiva dejstva o pljučih:

  • pljuča odraslega človeka so razgrnjena velika kot nogometno igrišče,
  • levo in desno pljučno krilo nista enaki,
  • povprečna oseba vdihne okoli 11.000 litrov zraka na dan in vdahne 22.000-krat,
  • v pljučih je več kot 300 tisoč milijonov kapilar (drobnih žil) – če bi jih sešili skupaj, bi dobili žilo, dolgo 2400 kilometrov,
  • ko kihnemo, je pretok zraka približno 120 km/h.

Vsak dan moramo skrbeti za to, da ohranimo pljuča zdrava.

 

Ne kadimo

Eden najpomembnejših ukrepov je, da ne kadimo ter vzgojno vplivamo na otroke in mladostnike, da ne bodo nikoli začeli kaditi.

 

Najbolj znane in nevarne sestavine tobačnega dima so katran, ogljikov monoksid in nikotin. Katran draži sluznico, poveča izločanje sluzi in okvarja delovanje migetalčnega epitelija. Ogljikov monoksid se zelo dobro veže na hemoglobin in ovira prenašanje kisika po krvnih žilah. Nikotin je izjemno močna droga, ki povzroča odvisnost. Z vdihovanjem rakotvornih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) se škodljivi procesi začnejo le 15 do 30 minut po prvem vdihu dima. Če ne bi kadili, bi kakovostno živeli 20 let dlje. Ljudje, ki začnejo kaditi v najstniških letih (kar jih stori več kot 70 %) in nadaljujejo s kajenjem še dve desetletji ali več, umrejo od 20 do 25 let prej kot tisti, ki nikoli ne prižgejo cigarete.

 

Izpostavljenost tobačnemu dimu pri otrocih lahko povzroča bolezni dihal in celo upočasni rast njihovih pljuč.

 

Podatki SZO o smrti zaradi kajenja:

  • vsakih 6,5 sekunde zaradi kajenja umre ena oseba;
  • vsako leto umre 79.000 ljudi zaradi težav s srcem, ki so posledica pasivnega kajenja, 165.000 zaradi bolezni dihalnih poti, 36.900 zaradi astme in 21.400 zaradi pljučnega raka;
  • kajenje marihuane ima bolj škodljiv vpliv na pljuča kot kajenje tobaka – ena cigareta marihuane obremeni pljuča tako kot šestnajst cigaret tobaka; cigareta marihuane vsebuje tudi več katrana in benzopirena (rakotvorne snovi) kot cigareta tobaka.

 

Dihala in onesnažen zrak

Zdravje naših dihal močno ogroža tudi onesnažen zrak, ki je najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na področju okolja. Na tem področju lahko veliko storimo kot posamezniki že tako, da uporabljamo okolju in zdravju prijazna prevozna sredstva – hodimo peš, se vozimo s kolesom, v mestih uporabljamo javni prevoz.

Zanimivo raziskavo o vplivu zmanjšanja izpustov v okolje, emisij, na zdravje so opravili v času olimpijskih iger v Atlanti leta 1996. V času trajanja olimpijskih iger je bilo mesto zaprto za promet. Zaradi zmanjšanja koncentracije ozona v zraku se je pogostnost astmatičnih napadov znižala za kar 42 odstotkov.

 

Zelo pomembna je telesna dejavnost

Za ohranjanje zdravih dihal je izjemno koristna telesna dejavnost, kar je še posebno pomembno pri otrocih z obolenji dihal, kot je na primer astma.

Nekatere telesne obremenitve, pri katerih nastane dolgotrajnejša hiperventilacija, kot so tek, kolesarjenje, smučarski tek, so med pogostejšimi sprožitelji simptomov astme. Z naporom sprožen bronhospazem lahko nastopi v vsakem klimatskem okolju, pogostejši pa je, kadar otrok pri telesni dejavnosti vdihava suh in hladen zrak, zato je bolje, da poteka telesna aktivnost v toplejšem in bolj vlažnem okolju.

 

Redna telesna dejavnost je pri otrocih z astmo zelo pomembna in se je otroci ne smejo izogibati. Otrok se lahko ukvarja s katerimkoli športom, če je astma dobro nadzorovana; pomembno je, da se pred intenzivnejšo telesno dejavnostjo primerno ogreje z gibanjem, ki še ne povzroči simptomov astme. Z raziskavami so dokazali, da je telesna dejavnost v otroštvu povezana z nastankom astme v adolescenci in da imajo otroci z nižjo stopnjo telesne pripravljenosti zvišano tveganje za razvoj astme. Z zdravljenjem zmanjšamo vnetje v dihalnih poteh, dosežemo dober nadzor nad boleznijo in omogočimo otrokom z astmo, da so enako telesno dejavni kot njihovi zdravi sovrstniki.

Priporočila za otroke z astmo:

  • ogrevanje pred naporom,
  • intervalna vadba in izogibanje dolgotrajnim neprekinjenim naporom,
  • intenzivnost napora naj bo prilagojena stopnji bolezni in zmogljivosti posameznika,
  • postopno ohlajanje (10–15 minut) po naporu,
  • otrok z nadzorovano astmo se lahko udeležuje vseh športnih dejavnosti,
  • otroku z astmo je potrebno prilagoditi zdravljenje in ne omejevati telesne dejavnosti.

 

Gibanje na hladnem zraku:

  • zunanji zrak (-10 °C) se že po petih centimetrih poti skozi nos segreje na okrog 15 °C; ko je v grlu, je temperatura že 21 °C, pri vstopu v pljuča pa že 30 °C;
  • suha usta in pekoče grlo lahko omejimo, če otroku usta in nos pokrijemo s šalom, s čimer povečamo vlaženje zraka in zmanjšamo izgubljanje vode;
  • gibanje v hladnem zraku zdravih otrok ne ogroža.

 

Nasveti kako ohraniti zdrava pljuča:

  • NE KADIMO,
  • skrbimo za čisto okolje,
  • izvajamo dihalne vaje,
  • vsak dan izvajamo aerobne vaje, kolesarimo, tečemo in predvsem plavamo,
  • jejmo zadostne količine sadja in zelenjave, ki vsebujeta veliko antioksidantov.

 

Življenska doba človeka je odvisna od kapacitete pljuč, zato skrbimo za njihovo zdravje.

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke