Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Zunajbolnišnična pljučnica

Avtorica prospevka: Jasna Fürst
 

Kaj je zunajbolnišnična pljučnica (ZBP)?

To je akutna okužba pljuč, ki nastane v domačem ali drugem okolju zunaj bolnišnice, sem pa uvrščamo tudi pljučnice, ki jih ugotovimo v prvih dveh dneh bivanja v bolnišnici. V slovenske bolnišnice je zaradi ZBP na leto sprejetih približno 6000 odraslih. Smrtnost med temi bolniki je okrog desetodstotna, znatno večja je pri tistih s pridruženimi kroničnimi boleznimi.

ZBP povzročajo mikroorganizmi, največkrat so to bakterije, lahko pa tudi virusi, glivice ali paraziti.  Najpogostejši povzročitelj pri nas je bakterija pnevmokok. Mikroorganizmi pridejo v pljuča prek zgornjih dihal – vdihnemo jih, lahko pridejo po krvi iz vnetnih žarišč drugje v telesu ali iz zgornji dihal, ki so poseljena z bakterijami. Pljučnica lahko nastane zaradi aspiracije hrane. Okužba povzroči vnetje s kopičenjem vnetnih celic in tekočine v pljučnem tkivu.

 


Kateri znaki kažejo na možnost
pljučnice?

Pljučnica se pogosto kaže s povišano telesno temperaturo, mrzlico, kašljem, ki je lahko suh, ali z izmečkom. Bolnik lahko čuti bolečino ali tiščanje po eni strani prsnega koša, kar kaže, da je nadražena tudi pljučna ovojnica – plevra. Opazimo hitrejše in bolj plitvo dihanje. Pri starostnikih so pogosto v ospredju znaki, ki niso neposredno povezani z dihali: zmedenost, splošna oslabelost, bruhanje, velikokrat nimajo povišane telesne temperature. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi (npr. KOPB, srčno popuščanje) je lahko znak okužbe poslabšanje osnovne bolezni. Ob teh znakih obolenja je potreben pregled v ambulanti družinskega zdravnika.

 

Kako ukrepa zdravnik v ambulanti družinske medicine?

Zdravnik bolnika izpraša o nastalih zdravstvenih težavah. Če ne pozna bolnikovih kroničnih bolezni, ga mora ta nanje opozoriti sam. V ambulanti bolniku izmerijo vitalne znake (krvni tlak, hitrost dihanja in srčnega utripa, telesna temperatura, nasičenost hemoglobina s kisikom). Zdravnik opravi telesni pregled in osnovne laboratorijske preiskave. Oceni težavnost pljučnice, odloči se glede načina in mesta zdravljenja.

Če zadošča ambulantno zdravljenje, zdravnik predpiše antibiotik. Za lajšanje plevralne bolečine in nižanje telesne temperature priporoča paracetamol ali acetilsalicilno kislino. Doma naj bo zagotovljeno podporno zdravljenje: počitek, zadosten vnos tekočine, opustitev morebitnega kajenja. Opazovati je potrebno splošno počutje, psihično stanje in meriti telesno temperaturo dvakrat dnevno. Po dveh ali treh dneh je naj bolnik pride znova na pregled k zdravniku, ki oceni uspešnost zdravljenja. Kadar se razvije težja pljučnica ali je začetno zdravljenje neuspešno, bolnika napotijo v bolnišnico.

 

Kaj storijo ob sprejemu v bolnišnico?

V sprejemni ambulanti bolnišnice znova zmerijo vitalne znake, zdravnik se pogovori z bolnikom, opravi razširjen telesni pregled, napoti bolnika na rentgensko slikanje pljuč in laboratorijske preiskave krvi. Pogosto je potrebna plinska analiza arterijske krvi, ki pokaže natančne tlake kisika in ogljikovega dioksida v krvi. Zdravnik oceni težavnost pljučnice  ter se odloči, ali se bolnik lahko zdravi doma ali naj ostane v bolnišnici ter ali potrebuje celo zdravljenje na intenzivnem oddelku. Zaželeno je opredeliti povzročitelja pljučnice – v ta namen vzamejo različne kužnine (izmeček, kri, plevralni izliv, urin).

 

Zdravljenje ZBP v bolnišnici

Zdravnik glede na vse pridobljene podatke izbere najbolj ustrezen antibiotik. Ponavadi antibiotik vnesejo v žilo. Praviloma se tri dni po začetku zdravljenja glede na stanje bolnika in izvide opravljenih preiskav odločijo, ali bodo nadaljevali zdravljenje z istim antibiotikom ali pa ga bodo zamenjali. V bolnišnici takoj po sprejemu začnejo izvajati splošne ukrepe: redne meritve vitalnih znakov, vnosa tekočin in izločanja urina. Če je potrebno, dobi bolnik dodaten kisik in dodatno tekočino. Omilijo bolečine, znižujejo previsoko telesno temperaturo, s podkožnimi aplikacijami nizkomolekularnega heparina preprečujejo nastanek strdkov. Vedno spremljajo tudi stanje bolnikove morebitne kronične bolezni.

 

Kako naprej doma?

Čas zdravljenja v bolnišnici je odvisen od uspeha zdravljenja, pridruženih bolezni in urejenosti domačega okolja. Večino pljučnic zdravimo od sedem do deset dni. Pri bolnikih s pljučnimi boleznimi je pljučnico običajno potrebno zdraviti dlje. Doma moramo upoštevati navodila, ki jih ob odpustu iz bolnišnice da zdravnik. Svetujemo tudi nekajdnevni počitek in zadostno pitje tekočin, hidracijo. Po koncu antibiotičnega zdravljenja je potrebna kontrola pri izbranem zdravniku. Pri pljučnici brez zapletov zadostuje kontrola po šestih tednih. Pri težjem poteku bolezni (plevralni izliv, ponavljajoče se pljučnice, slabo izboljšanje, dolgoletno kajenje) je po šestih tednih potrebna kontrola pri specialistu pulmologu. Pljučnica je lahko prvi znak prikrite pljučne bolezni.

 

Cepljenje: da ali ne?

Cepljenje je priporočljivo. Cepimo proti okužbi s pnevmokoki, ki so najpogostejši povzročitelj ZBP pri nas. Priporoča ga za starejše od 65 let ter bolnike s kroničnimi boleznimi. Večina potrebuje le en odmerek cepiva. Bolnikom, ki so preboleli ZBP, priporočamo tudi, da se vsako leto cepijo proti gripi.

 

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke