Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Srečanje z boleznijo

Arica prispevka: Barbara Latkovič, dr. med.  

                                             

Če so vam postavili diagnozo kronične bolezni

 
Ali so vam odkrili pljučno ali alergijsko bolezen?

Ali so vam rekli, da je bolezen kronična, da bo vaša spremljevalka v življenju?

 

Diagnoza, ki so vam jo postavili, predstavlja mejnik v vašem življenju. Radi bi vas opozorili, kako se lahko z njo soočite, sprejmete odločitve in nadaljujete z življenjem.

Pomagalo vam bo naslednjih pet korakov:

 

1.   Vzemite si čas, ki ga potrebujete, da sprejmete diagnozo

Diagnoza vaše bolezni vam lahko spremeni življenje. Srečali se boste z najrazličnejšimi čustvi in občutki, kot so: strah, osamljenost, jeza, nemir, osramočenost, zmeda, potrtost (depresija); nemoč, zanikanje, panika, zaskrbljenost, olajšanje (ko veste, kaj je narobe); žalost, šok, obremenitev - pritisk (stres).

Vedeti morate, da so vsa ta čustva in občutki ob tej priliki normalni. Nič nenavadnega tudi ni, da se težko zberete in zapomnite podatke in druge informacije, predvsem če je bila diagnoza presenečenje. Še težje bo morda sprejemanje odločitev o zdravljenju in vodenju vaše bolezni. Ne glede na to, kako vas je novica o bolezni zajela, ne hitite z odločitvijo. Vprašajte svojega zdravnika, koliko časa si lahko vzamete, da boste sprejeli nadaljnje odločitve. Nekatere diagnoze, kot na primer pljučni rak, pa zahtevajo hitre odločitve. Čas, ki si ga boste vzeli, vam bo pomagal, da se boste počutili manj napeti, potrti in da boste imeli občutek, da stanje obvladujete.

 

2. Poiščite si pomoč, ki jo potrebujete: družino, prijatelje, društva, skupine bolnikov, psihoterapevta

V času bolezni ni treba, da ste sami, saj je včasih psihična plat bolezni celo težja kot telesna zaradi strahov in skrbi. V tem času vam lahko pomagajo družina in prijatelji. Pogovor z ljudmi, ko so vam blizu, vam lahko pomaga obvladati strahove in skrbi. Včasih je komu težko ponuditi pomoč ali pa družina in prijatelji želijo pomagati, vendar se ne želijo vmešavati oziroma ne vedo, kako bi lahko pomagali. Zato bodite odkriti in poprosite sami za pomoč. Sami povejte, kako bi vam lahko pomagali. Ena od možnosti je, da gre nekdo od njih z vami k zdravniku, da posluša, pomaga postaviti vprašanja in zapisuje.

Če nimate družine ali prijateljev, vam lahko nudijo pomoč drugi ljudje ali skupine. To so lahko društva bolnikov kot ste vi. Nekatera so samopomočna (vodijo jih sami bolniki) ali v sodelovanju z zdravstvenimi delavci. Raziskave članov društev so pokazale, da so ti manj nemirni, manj potrti, imajo boljšo kvaliteto življenja in bolje živijo s svojo boleznijo kot bolniki, ki niso člani društev. Če se vam zdi, da je ta pomoč premalo, se lahko obrnete na psihoterapevta. Dober psihoterapevt vam lahko pomaga, da obvladate žalost, potrtost, občutke nemoči.

 

3. Pogovorite se z zdravnikom

Gotovo imate številna vprašanja o svoji bolezni. Prva oseba, s katero se morate pogovoriti, je vaš zdravnik. Dobro je, da najdete informacije še drugje, vendar morate razumeti, da je vaš zdravnik vaš partner - sodelavec v vašem zdravljenju in oskrbi. Potrudite se za dober stik z njim, saj vam bo dobra komunikacija pomagala, da boste bolj zadovoljni z oskrbo, ki jo boste dobili in da bodo tudi boljši rezultati zdravljenja. Kot aktiven udeleženec v zdravljenju boste tudi pomagali zmanjšati možnost zdravniške napake in si zagotovili boljšo oskrbo.

 

4. Poiščite dobre informacije

Takrat, ko boste poznali svoje zdravljenje, lahko začnete zbirati še druge informacije in jih presojati. Pomembno je, da so informacije zanesljive. To so tiste, ki so podprte z dokazi, kar pomeni, da taka informacija sloni na pregledu najnovejših znanstvenih odkritij, ki so objavljena v znanstvenih glasilih. Kako do njih pridemo?
Pridejo iz dveh vrst raziskav:

  • kliničnih poskusov na prostovoljcih, na katerih testirajo zdravila ali nove vrste zdravljenja,

Potekajo na poseben način. Raziskovalci udeležence razdelijo v tri skupine. Ena prejema testirana zdravila, druga skupina prejema standardno zdravilo ali placebo (zdravilo brez učinka), tretja pa je brez zdravljenja. Po zaključenem poskusu rezultate zberejo in primerjajo in nato ugotovijo, ali je novo zdravljenje varno in učinkovito.

  • vplivov zdravljenja in druge nege na bolnike ali populacijo.

Te raziskave govorijo o tem, kako se spremeni življenje bolnikov (kvaliteta življenja, ...).

 

5. Odločite se za načrt zdravljenja

V zadnjem koraku si naredite načrt zdravljenja in sprejmite odločitve o spremembah, kot so opustitev razvad, omejitve v prehrani, pridobivanje novih spretnosti, drugačno redno telesno gibanje in vzdrževanje kondicije, ...
Premislite, kako boste to uspešno storili in vzdrževali sami ali v skupini.

 

Vaš cilj je biti uspešen bolnik

Uspešen bolnik je tisti, ki dobro sprejme svojo bolezen in bolezen tudi dobro obvlada. Medtem ko kronična bolezen zapira vrata v nekaterih delih našega življenja, jih v drugih odpira. Prisiljeni smo razviti nove spretnosti in se naučiti novih spoznanj, kar nam daje moč in nas krepi.

 

 
 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke