Englih presentation
Velikost besedila
Povečaj besedilo Pomanjšaj besedilo

Difuzijska kapaciteta pljuč

Avtorica članka: Eva Topole

Preiskave pri pljučnih boleznih – meritev difuzijske kapacitete pljuč

Difuzijska kapaciteta pljuč je ena izmed preiskav pljučne funkcije, ki se uporablja za oceno prenosa kisika in drugih dihalnih plinov iz pljuč v krvni obtok.

 

Kaj  je difuzijska kapaciteta pljuč?

Difuzijska kapaciteta pljuč je sposobnost oziroma lastnost pljuč in pljučnega krvnega obtoka za prenos kisika in drugih dihalnih plinov iz vdihanega zraka (dihalnih mešičkov ali alveolov) v kri, kjer se ga večina veže na rdeče krvničke ter se nato transportira do perifernih tkiv in organov ter obratno. Difuzijska kapaciteta pljuč je odvisna od več dejavnikov oziroma struktur:

  • od površine pljuč, kjer pride do izmenjave plinov;
  • od volumna krvi v pljučnih žilah (kapilarah) in koncentracije rdečih krvničk v krvi;
  • od pljučnega tkiva, ki loči zrak v dihalnih mešičkih od rdečih krvničk.

Vse motnje oziroma bolezni, ki prizadanejo katero izmed teh struktur, lahko povzročajo motnje pri prehajanju dihalnih plinov iz zraka v kri in obratno. Kadar je posredi patologija na kateri izmed omenjenih stuktur, je večinoma difuzijska kapaciteta pljuč znižana, le v redkih primerih, kot sta na primer povišana koncentracija rdečih krvničk (policitemija rubra vera) in krvavitev v pljučih, lahko dobimo povečane vrednosti pri preiskavi.

 

Kdaj opravimo meritev difuzijske kapacitete pljuč?

Difuzijska kapaciteta nam okvirno pove kakšna je 'učinkovitost' pljuč. Opravimo jo kot dodaten test k spirometriji, za natančnejšo opredelitev pljučne bolezni. Preiskavo uporabljamo tudi za spremljanje že odkritih pljučnih bolezni in učinke zdravljenja.

 

Kako poteka preiskava difuzijske kapacitete?

Pri preiskavi uporabljamo posebno mešanico plinov (oglikov monoksid, helij, kisik in dušik), s katero merimo prehod kisika preko alvolo-kapilarne membrane in prostornine alveolov oziroma prostornine pljuč, v kateri prihaja do izmenjave plinov. Preiskavo izvedemo med enim maksimalnim vdihom, med katerim dobimo reprezentativen vzorec plinov iz delov pljuč, kjer poteka difuzija. Preiskovanec najprej z izdihom izprazni pljuča do rezidualnega volumna (to je volumen pljuč, ki vedno ostaja po maksimalnem izdihu), ki mu nato sledi maksimalen vdih do TLC (to je največji volumen pljuč, po maksimalnem vdihu), le-tega mora zadržati 10 sekund.

 

Kaj pomeni znižana vrednost?

Znižana vrednost difuzijske kapacitete pljuč lahko kaže na bolezen ene izmed struktur, ki so odgovorne za prenos kisika iz pljuč v krvni obtok (površina pljuč, na kateri pride do izmenjave plinov – AV, debelina alveolo-kapilarne membrame Dm, volumen krvi, ki je na razpolago v kapilarni mreži – Vc). Lahko je znižana tako pri normalnih vrednostih spirometrije, kot pri obstrukciji ali restrikciji.

  • KOPB: s preiskavo difuzijske kapacitete lahko ločimo med kroničnim bronhitisom in emfizemom.
  • Kadar najdemo znižano difuzijsko kapaciteto in zmanjšane dihalne volumne, je to sumljivo za parenhimsko bolezen pljuč, kot je na primer pljučna fibroza.
  • Kadar so dihalni volumni zmanjšani in je difuzijska kapaciteta normalna, kaže to na zunajpljučno restrikcijo.
  • Kadar imamo zmanjšano difuzijsko kapaciteto pri normalni spirometriji, je lahko vzrok znižanja slabokrvnost ali anemija (znižana koncentracija hemoglobina, ki je zadolžen za prenos kisika v krvi).

Zmanjšana difuzijska kapaciteta z normalnimi pljučnimi volumni in spirometrijo kaže na prizadetost pljučnih žil. Kadar je del pljuč neprekrvavljen, kot se to zgodi pri pljučni emboliji (strdki v pljučnih arterijah), v tem delu ne prihaja do  izmenjave plinov ali pa je le-ta upočasnjena, kar zmanjša celotno difuzijsko kapaciteto pljuč.

 

^na vrh
Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, vse pravice pridržane, 2010 | Izvedba in oblika: Klemen Dolinšek | Urednica: Metka Nežič | Prikaži obrazec za piškotke