Navzkrižna alergija in njen pomen v praksi

Kadar oseba, ki je prvotno alergična na nek poznani alergen, npr. cvetni prah, razvije alergijsko reakcijo tudi ob vstopu popolnoma druge snovi v telo, govorimo o navzkrižni alergiji. V drugi snovi so namreč določeni biokemični sestavni deli, kakršne nosi v sebi tudi prvotni alergen in ki jih specifična protitelesa IgE v organizmu prepoznajo. Tak delček je lahko le en segment beljakovinske molekule, tako da sta si snovi na zunaj lahko popolnoma različni, in je kar težko razumeti, da imunski sistem v telesu prepozna sorodni delček in se mu v obliki alergijske reakcije upira. Alergene sestavine so v strukturi pelodov, v zgradbi rastline, v semenih, v obrambnih snoveh živih bitij. Zlasti v rastlinskem svetu obstajajo proteini s podobno strukturo in funkcijo. Specifična protitelesa IgE pa lahko prepoznavajo sorodne delce proteinske molekule različnih izvorov in možna je alergijska reakcija, ne da bi se srečali s prvotnim alergenom. Največkrat se primarni alergen vdihava, drugi, to je navzkrižni, alergen pa vnašamo v telo s hrano. Nalogi alergologa sta dve: ugotoviti specifična protitelesa IgE proti primarnemu alergenu, ki lahko reagirajo tudi z drugimi alergeni ter določiti klinični pomen take navzkrižnosti in alergiku povedati, ali se mora dejansko izogibati tudi navzkrižnim alergenom v hrani ali pri drugačnem stiku.

Navzkrižna alergija v praksi

1. Največ navzkrižnih povezav imajo alergeni v cvetnem prahu breze. Navzkrižna hranila pri tem so pečkato in koščičasto sadje, lešniki, mandlji in orehi, zelena, surova korenček in krompir, peteršilj, banane, melone, kivi, kumare, pomaranče, stročnice (tudi arašidi, soja, gorčica), surov paradižnik, paprika, česen, čebula, janež, kumina, sončnično seme, mešanica začimb kari.

2. Navzkrižne povezave cvetnega prahu trav so mogoče z žitaricami, s stročnicami, paradižnikom, z arašidi, redkeje tudi z melono, s karijem, z blitvo, s špinačo, z lubenico.

3. Med alergenimi pleveli je najširše navzkrižno reaktiven navadni pelin (Artemisia). Ta spada v botanično vrsto košarnic ali nebinovk. Navzkrižno reagirajo v zvezi z njim še kamilica, janež, artičoke, bazilika, kari, kumina, komarček, beluši, korenje, gomolj zelene, majaron, muškatni orešek, origano, paprika, peteršilj, sončnično seme in vermut. Med alergenimi pleveli je tudi pri nas razširjena loboda ali metlika (Chenopodium album), ki se navzkrižno povezuje z banano, melono in breskvijo.

Navedene navzkrižnosti niso ob vsakem stiku in ne ob vsaki zaužiti količini. Nekatere alergene snovi v navedenih živilih in začimbah so občutljive za visoko temperaturo, zato s kuhanjem izgubijo alergeno moč. Spet druge ostanejo kot aktivni alergeni tudi po kuhanju. Proti vročini odporni alergeni, ki so tudi po kuhanju alergensko močno aktivni, so soja, arašidi, lešniki, orehi, zelena, nekatere začimbe, gorčica.

O alergiji na jabolka: alergični na pelod breze naj ne uživajo vseh vrst jabolk, nekatere vrste pa so dopustne tudi zanje. V splošnem se zdijo manj alergena lepo rdečkasto obarvana jabolka npr. sorte gloster. Nikakor pa takim alergikom ne priporočamo jabolčnih sort, kot so zlati delišes, granny smith in jonatan.

Manj pogoste navzkrižnosti

Pršice vsebujejo alergene, ki so sestavina mišične beljakovine tropomiozina. Ta pa je sestavina tudi v rakih in rakcih, školjkah, nekaterih morskih ribah, v lignjih. Lateks je snov, ki je izloček drevesa kavčukovca. Čeprav ni botanično soroden s fikusom, so zanj vendarle značilne določene alergenske sorodnosti in so alergijske težave zaradi obeh kar dobro znane. Uporablja se v proizvodnji gume in gumijastih izdelkov, namenjenih za zdravstvo in vsakdanje življenje. Alergija na lateks je kar precej pogosta. Lateks je navzkrižen s kivijem, z banano, avokadom, jedilnim kostanjem, marelico, lešniki, grenivko, s pasijonko, z ananasom, s papainom – encimom, pridobljenim iz papaje, ki se uporablja v živilski, kozmetični in farmacevtski industriji. Nadomestki plazme so lahko navzkrižni z želatino različnih izvorov, pa tudi s kostanji (maroni), z želatinskimi bonboni (gumijastimi medvedki). Želatina je tudi primes nekaterih injekcij in cepiv ter hitre hrane. Mačja dlaka se redko navezuje na alergijo na svinjsko meso. Perje perutnine v blazinah in puhovkah je v možni povezavi z alergijo na jajca.

Sobne rastline so možen izvor alergije in navzkrižne alergije

Nekatere sobne rastline izločajo v zrak snovi, ki so alergeni in jih vdihavamo. K alergiji nagnjena oseba ima zato lahko alergijski nahod, astmo in druge oblike alergij, npr. koprivnico. Med najbolj znane take rastline spadajo vrste fikusa, difenbahija, hibiskus, drevo življenja in nekatere sobne vijolice. Inhalirani alergeni iz njih so lahko razlog določenih navzkrižnosti med pelodi in rastlinsko hrano.

Oljka in njene navzkrižnosti

Če s kožnimi testi alergije prikažemo pozitivno reakcijo za oljko, zamahnemo z roko, češ, saj v mojem okolju ne rastejo oljke. Pomemben pa je podatek, da je oljčno drevo v sorodu z jesenom, jasminom, s španskim bezgom, z ligustrom (s kalino) in forzicijo, ki tako lepo porumeni naše vrtove spomladi. Liguster je pogosta grmovnica za žive meje, jesena je pri nas kar precej, španski bezeg pa tudi ni tako zelo redka in je lepo dišeča okrasna rastlina. Povezanost pa je možna celo z nekaterimi vrstami trav.

Pogostnost navzkrižne alergije v Evropi

Oralni alergijski sindrom (OAS)

OAS je tip alergije v ustih, ki nastopi takoj po zaužitju svežega sadja, lešnikov, zelenjave, pri tistih osebah, ki imajo alergijski nahod zaradi pelodov dreves in plevelov. Je primer navzkrižne alergije med pelodi in hrano. Pojavi se izključno po surovem sadju/zelenjavi. OAS je primer alergije z IgE, saj je oseba nosilec specifičnih IgE proti pelodu. Ta protitelesa pa se vežejo (navzkrižno reagirajo) z drugimi strukturno podobnimi proteini iz botanično povezanih sadežev.

Simptomi OAS nastopijo zelo hitro, v nekaj minutah po obroku. Najbolj tipična sta srbenje in pekoč občutek ustnic, v ustih, sluhovodu in žrelu. Včasih so simptomi tudi v nosu, očeh in na koži. Ustnice tudi otečejo, otekel jeziček in sluznica žrela vzbujata občutek tesnobe, dispneje. Včasih se sadež razgradi šele v črevesju, tedaj se razvijejo histaminski pojavi, kot so bruhanje, krči in diareja, anafilaksija pa je redka. Tedaj bi nastopila koprivnica, dispneja, padec krvnega tlaka.

Poudarek, namenjen navzkrižnosti

Osebe, ki so alergične na cvetni prah breze in leske, imajo simptome alergije v 50–65 odstotkih po uživanju jabolk, v 40–60 odstotkih po uživanju lešnikov in v do 20 odstotkih po uživanju zelene. Z alergološkimi testi pa pri njih potrdimo odzivanje kar v 20–30 odstotkih pogosteje, vendar biomolekularne povezave pri slednjih niso tako intenzivne, da bi se razvil klinično opazen alergijski proces. Določenega sadeža pri teh ni treba prepovedati. Pri alergičnih na plevel – navadni pelin se razvije v 42 odstotkih manifestna alergija na zeleno, samo senzibilizacija zanjo, vidna v kožnem testu, pa se odkriva pri 52 odstotkih alergičnih na navadni pelin. Širše pa se ugotavlja, da 50–93 odstotkov alergičnih na pelod breze lahko razvije alergijo na neko rastlinsko hrano. Lahko bi naštevali pojave pogostnosti za vsak alergen, ki spodbudi navzkrižne reakcije. V celoti pa navzkrižna alergija ni zelo obsežen problem alergološke prakse. Pozitivni kožni test alergije še ne pomeni vselej bolezni in nasprotno.

O manj poznanih in skritih alergenih ter psevdoalergenih

Arašidi

Arašidi so vse pogostejši in močan alergen, ki lahko povzroči hudo anafilaksijo. Spadajo k stročnicam, možne pa so tudi navzkrižne alergije med njimi. Navzkrižnost je možna tudi z orehi in indijskimi ter brazilskimi oreški. Arašidi so kot skriti alergeni lahko v naslednji hrani:

• »študentski mešanici« zrnja, oreškov in orehov;
• pecivu, kruhu s semeni, polnilu testenin, jogurtu z misliji ali orehi;
• sirnem namazu, arašidovem maslu;
• solatnih prelivih, majonezi;
• vegetarijanskih namazih, burgerjih, mlečnih štručkah;
• ovsenih kosmičih s primesmi;
• lešnikovih namazih (kot je nutella), marcipanu, karamelnih bonbonih;
• čokoladi, čokoladnih slaščicah, sladoledu.

Soja

Soja kot stročnica in sojini izdelki so vse pogostejša sestavina običajne in vegetarijanske hrane. Tako je vstopila kar v osnovno prehrano. Hkrati je pogost in svojski nutritivni alergen. Možna je navzkrižnost z drugimi stročnicami, npr. z arašidi, lečo, s fižolom, z grahom, bobom in s čičeriko. Tudi navzkrižnost z brezovim pelodom je možna. V široki potrošnji so sojini napitki, sojine omake, sladice in olje. Kot »skriti« alergen sojo vsebujejo:

• nadomestki mleka, hrana in napitki za dojenčke;
• napitki za mišično moč;
• kruh, keksi, pecivo;
• klobase, salame;
• izdelki s kavo, kakavom, z mlekom v prahu;
• mešanice začimb, past, omake;
• izdelki iz krompirja, ocvrtki;
• industrijske omake, jušne kocke;
• majoneza, kečap;
• lešnikovi namazi (kot je nutella), čokolada, bonboni;
• sladoled, puding, karamelni bonboni, margarine, nadomestki mleka;
• sirni namaz;
• mesni nadomestki, namazi;
• omake, solatni prelivi, sojino olje;
• kruh, testenine, slaščice.

Sezam

Je redko vzročni alergen, vendar pa zelo intenziven. Vročina njegove alergenske moči ne uniči. Alergene sezama vsebujejo tudi:

• »študentska hrana« z lešniki, oreški, makom, s pistacijami, z arašidi;
• kruh, keksi, pecivo, sladice;
• jogurt, misliji;
• vegetarijanski namazi;
• aziatske začimbe in paste.

Bob

Spada med stročnice. Razen kot okrasna rastlina se uporablja v prehrani kot stročnica. Navzkrižni alergeni z njim so arašidi, grah in soja. Vsebuje beljakovine in balastne snovi. Alergene boba vsebujejo:

• kruh, pecivo, keksi, kolači;
• brezglutenski izdelki, testenine;
• panirano meso, zelenjava, ribe;
• krompirjevi ocvrtki;
• klobase, hrenovke;
• kakav, puding;
• kreme, namazi.

Jedilni kostanj

Za sladki kostanj je značilno navzkrižno reagiranje z avokadom, banano, s kivijem, z breskvijo, poredkoma s paradižnikom in krompirjem. Poznana je tudi navzkrižnost med kostanjem in alergeni lateksa.

Gorčica

Vsebujejo jo začimbe, olja, gorčična moka z zanimivo aromo. Gorčično seme se dodaja vloženi zelenjavi in mesnim marinadam. Uporablja se tudi kot emulgator. Je naravni konzervans. Gorčice, uporabljene v proizvodnji izdelkov, ne spoznamo vedno. Lahko je primešana:

• kisu vložene zelenjave;
• klobasam vseh vrst;
• specialnim vrstam sira;
• namazom, burgerjem, štručkam;
• mešanicam in pastam s karijem;
• marinadi za meso in ribe.

Orehi

Ime orehi je žargonsko v rabi za različne sadeže v lupinah, npr. mandlje, lešnike, orehe, indijske oreške, praoreške, pistacije in oreške makadamija. Kokos in muškatni orešček se običajno pri alergiji na druge orehe dobro prenašata. Na prisotnost teh sadežev moramo misliti pri:

• že prej omenjeni »študentski hrani«;
• posebnih vrstah kruha, pecivu, slaščicah;
• polnilih v testeninah;
• jogurtu s primesmi;
• siru, namazih;
• solatnih prelivih;
• vegetarijanskih živilih;
• mislijih, mešanicah kosmičev;
• slaščicah in bonbonih z lešnikovimi polnili in namazi (kot je nutella);
• različnih vrstah čokolade, bombonjerah;
• sladoledu.

Koruza

Botanično spada med trave. Laboratorijsko reagira navzkrižno tudi z rižem, s sojo in z arašidi. Možna pa je tudi navzkrižnost s pšenico, z ržjo, ječmenom, ovsom. Ker je navzkrižnost tudi s travami, je možen vzrok alergij pri pekih.

Pinjole

Gre za semena posebne vrste borovcev, vse pogosteje jih uporabljamo kot hranilo ali dodatek, ker so odličnega, svojskega okusa. Alergijske reakcije nanje so lahko hude in nevarne. Navzkrižnost je možna z arašidi, mandlji, orehi, brazilskimi oreški, lešniki in jedilnim kostanjem.

Zelena

Je najbolj priljubljena jušna zelenjava, in to tako gomolj kot tudi zeleni del. V živilski industriji je pomemben dodatek za okus. Vsebujejo jo razne mešanice začimb. Je pomemben in pogost navzkrižni alergen pri alergičnih na brezo. Lahko je v delikatesnih izdelkih, omakah, juhah, jušnih kockah, solatnih prelivih, mešanicah začimb, pastah, omakah in majonezi.

Česen

Navzkrižnost z njim lahko povzročajo čebula, čemaž, drobnjak, beluši, od okrasnih rastlin pa lilije in hijacinte.

Ambrozija

Je vse pogosteje navzoč plevel tudi pri nas ob cestah, progah, gradbiščih, tudi že na njivah in vrtovih. Razširja se tudi s ptičjo hrano in sončničnim semenom. Ena sama rastlina sprosti do milijarde pelodnih zrn, ki se širijo in lahko čakajo na ugodne pogoje za klitje do 40 let. Obstaja več vrst ambrozije, in ko zraste, jo je treba izruvati pred cvetenjem, saj je njen pelod navzkrižen s celo vrsto hranil: s kumarami, karijem, z bananami, melonami in lubenicami.

Druge zeli

Sem spadajo rastline iz različnih botaničnih družin in rodov. So pleveli, travniške in gojene rastline. V praksi se srečamo s težavami, ki jih povzročajo predvsem kamilice, navadni pelin (artemizija), ščir, regrat, bob, kopriva, trpotec, repica, sončnica, krišina, metlika in zlatica. Med njimi so povezave samo z možno navzkrižno senzibilizacijo s tvorbo protiteles ali pa kot klinično aktualna alergija. Kamilica ni le zdravilna rastlina, ampak lahko tudi alergen. Poznana je njena navzkrižnost z gomoljem zelene in z janežem. Med alergeni, ki jih vdihavamo, so s kamilico lahko navzkrižni pelodi breze, navadnega pelina in ambrozije, trav, celo krizantem, trpotca in narcis. Metlika (loboda) in ščir (amarant) sta zelo razširjena plevela z alergenimi pelodom in semeni. Inkovsko proso je tudi vrsta amaranta. Ščir je možno navzkrižen z amarantom, ambrozijo in zlatico. Regrat je alergensko lahko navzkrižen s pelodi navadnega pelina in ambrozije, s sončnicami, z zlatico in ivanjščico. Lahko je navzkrižen s pelodi trav, krišine, ambrozije, celo z lateksom, vsaj z lastnostjo senzibilizacije.

Izogibanje premnogim snovem ni nujno

Sunflower seedsS pojavi v živi naravi, ki človeka neprijetno presenečajo v obliki alergije, smo želeli predstaviti težko razumljive pojave in povezave. Pa tudi nasprotno, odsotnost alergijske bolezni, čeprav kožni testi in laboratorijske analize kažejo nanjo. Mnogo podobnih razmerij med snovmi v živem svetu šele odkrivamo, zato je alergologija danes v tako skokovitem razvoju in napredku.