Srečanje z boleznijo

Vsako leto na novo odkrijemo veliko ljudi s pljučno boleznijo, veliko pa jih je tudi še neodkritih. Pljučne bolezni se kažejo z značilnimi težavami (simptomi) in znaki, ki so opisani v nadaljevanju. Če jih boste prepoznali pri sebi ali bližnjih, se posvetujte s svojim zdravnikom.

Povprečen kadilec pri kajenju vdihne tobačni dim 50 do 100 tisočkrat v enem letu. Sluznica ust, žrela, nosne votline, grla, sapnika in sapnic je dimu izpostavljena neposredno. Del snovi iz dima se raztaplja v sluzi dihal tako, da jih deloma pogoltnete, nekaj pa se jih vsrka v kri. V cigaretnem dimu so do sedaj dokazali nekaj tisoč različnih snovi. Med njimi so nikotin in številne druge snovi, ki so rakotvorne. Nikotin je droga, ki je povzroča odvisnost od kajenja. Deluje na možgane in živčevje. V vseh tobačnih izdelkih je prisoten v dovolj velikih količinah in povzroča oziroma vzdržuje odvisnost kadilca od kajenja.

Ljudje smo kot veliko drugih živih bitij odvisni od zunanjega zraka, ki ga potrebujemo za to, da naše celice dobijo energijo in preživijo. V zunanjem zraku pa se nahaja mnogo snovi v obliki drobnih delcev (ki so lahko trdni ali tekočinski) in plinov, ki lahko okvarijo zdravje naših pljuč. Pljuča so namreč poleg kože in prebavil v tesnem stiku z našim okoljem. Če bi jih razprostrli po tleh, bi ugotovili, da bi lahko pokrila teniško igrišče. To pa je velika površina, ki se stalno - dan in noč - srečuje s številnimi snovmi, ki so v zraku.

Difuzijska kapaciteta pljuč je sposobnost oziroma lastnost pljuč in pljučnega krvnega obtoka za prenos kisika in drugih dihalnih plinov iz vdihanega zraka (dihalnih meščičkov ali alveolov) v kri, kjer se ga večina veže na rdeče krvničke ter se nato transportira do perifernih tkiv in organov ter obratno.

Spirometrija ali merjenje pljučnih volumnov je zelo pogosto uporabljena preiskava v poteku diagnostike in ocene različnih bolezenskih stanj. To je neinvazivna in v diagnostiki pljučnih kakor tudi drugih obolenj zelo pogosto uporabljena preiskava. S preiskavo ocenimo kapaciteto in funkcijo pljuč. Izvajamo jo na različnih aparaturah – od enostavnih mehanskih spirometrov do elektronsko vodenih senzorjev, ki merijo volumne in pretoke vdihanega in izdihanega zraka. Na podlagi meritev lahko določimo, za kakšne vrste okvaro oziroma motnjo dihanja gre pri preiskovancu.

Ko izvemo, da bo bolezen naša spremljevalka, se začne za vsake­ga dolga pot skozi najrazličnejša čustva. Raziskovalci so ugotovili, da gremo ljudje ne glede na vrsto bolezni skozi tri različne stopnje: najprej se srečamo z diagnozo bolezni, v drugi fazi se jo učimo obvladati in v tretji fazi se učimo z njo živeti. Čustva, ki spremljajo vsako fazo, so zelo različna.

Cilj vsakega bolnika je dobro obvladati in živeti z boleznijo. Kljub temu pa to bolnikom uspeva v različni meri. Razlog je v tem, da je uspeh odvisen predvsem od vsakega posameznika in njegovega ravnanja v kriznih situacijah. Ker smo se s takimi situacijami v našem življenju srečevali, smo si pridobili moč in različne spretnosti, ki nam pomagajo, reševati tako stanje, kot je na primer obvladovanje bolezni, tudi vnaprej.

Kot svojec ste velikokrat vi prvi, ki zveste za diagnozo svojega bližnjega. To je velikokrat težko sprejeti. Tudi svojci imajo, kot bolniki sami, občutke zanikanja, obupa, zmede in žalosti ob srečanju z diagnozo. Sčasoma se boste zbrali in sprejeli novo stanje. Vendar se morate zavedati, da se tisti svojci, ki gojijo pozitivno mišljenje, tudi bolje prilagodijo na novo stanje - življenje z boleznijo.

Negovanje je zelo naporno. V nadaljevanju si lahko preberete kako mora negovalec ravnati, da vzdrži na dolgi rok. Večina bolnikov s pljučno ali alergijsko boleznijo je najraje doma. Negovalci igrajo pomembno vlogo, ker bolnikom pomagajo uspešno preživeti vsakdan, prepoznajo poslabšanja, preprečijo napade in zmanjšajo nepotrebne obiske pri zdravniku.