Soja je vse pogosteje sestavni del prehrane. Kot alergen ne povzroča le prebavnih motenj, ampak tudi alergijske pojave na koži, očeh, v nosu, dihalnih poteh in krvnem obtoku. Spada med stročnice, med katerimi so samo še arašidi tako pogost vzrok alergij. Vsebujejo jo slaščice, pecivo, konzerve. Kot sojina moka je vir beljakovin v mesninah, hrenovkah, juhah, kosmičih, prehrani za dojenčke, v različnih pijačah, mlečnih izdelkih. Sojino olje in sojin lecitin sta v margarinah, maščobi in oljih v gospodinjstvu, solatnih prelivih, majonezi, ribjih konzervah.

Za dokaz alergije na sojo uporabljamo kožni test s komercialnim pripravkom. Možen je tudi pripravljen test z enim delom sojine moke in devetimi deli fiziološke raztopine, kar naj kot mešanica stoji dve uri, nato pa jo razredčimo v razmerju 1 : 100 in uporabimo za vbodni test. Seveda je možno določati tudi specifična protitelesa Ige v krvi. Kožni test je redko pozitiven kot takojšnja reakcija v 20 minutah, večkrat pa je lahko pozitiven kot pozna reakcija šele več ur po vbodu. Možen je tudi provokacijski test z zaužitjem ene žličke sojine moke.

Soja naj bi bila redno prisotna v serijah za testiranje prehranske alergije. Soja naj bo kot sestavina na prehranskih artiklih označena. Samo izrazi, kot so emulgator, stabilizator, lecitin, rastlinska beljakovina, niso ustrezni. Stročnice so še leča, fižol, grah, rožiči, arašidi, vendar je alergijska sorodnost ali navzkrižnost najbolj poznana med sojo in arašidi. Zunaj stročnic je alergijska navzkrižnost možna tudi med sojo, bananami, lešniki in orehi.

prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka pulmologinje in alergologije
Emilija Fatur