Manj znano o spomladanskih in poletnih alergenih

Ko s kožnim testiranjem odkrijemo pozitivno reakcijo na cvetni prah oljke, bolnik neredko zmaje z glavo, češ da se ne zadržuje v okolju, kjer rastejo in cvetijo oljke. Tedaj moramo razložiti, da je oljki soroden tudi cvetni prah jesena, katerega pa je v celinski Sloveniji kar precej. Sadijo ga tudi v parkih in drevoredih. Tako se znajdemo v botanični družini oljkovke, kamor spadajo še zgodaj spomladi cvetoče okrasne grmovnice. Mednje spadajo forzicija, španski bezeg, liguster (kalina) in jasmin. Forzicija zelo zgodaj porumeni vrtna okolja, liguster pa je najpogostejša živa meja pri nas. Cvetovi naštetih grmovnic prijetno dišijo, liguster pa komaj vidimo cveteti, ker so njegovi beli cvetovi zelo drobni. Bolnik, ki je alergičen na oljkovke, razvije nahod in alergije na očeh, kar povzroča tipične težave, po kožnih testih pa je razočaran, ker ne dokažemo pozitivnosti na lesko, brezo in poznejše trave.

Oljkovke moramo torej spomladi jemati kar resno in medsebojno sorodnost alergenih beljakovin v njihovem cvetnem prahu bolniku razumljivo razložiti. Vsekakor pa je protialergijska terapija v takih primerih odrešilna, čeprav problema niso razjasnili konkretni kožni testi.

Za alergijo odgovorne beljakovine oljke in drugih oljkovk pa so navzoče tudi v cvetnem prahu nekaterih drugih rastlin, kot so travniška ljuljka, travniški mačji rep, med pleveli metlika ali loboda v vrtovih in na njivah, na travnikih pa ozkolistni trpotec. Cvetni prah metlike in ozkolistnega trpotca lahko povzroča preobčutljivim za oljko alergijski nahod in draženje oči, nekaterim celo koprivnico tudi v poletnih mesecih.

Ambrozija je že dobro poznan alergen, ki povzroča težave ob koncu julija, v avgustu in septembru. Ugotavlja se, da je alergeni potencial ambrozije mnogo intenzivnejši, če ta rastlina raste ob prometnih cestah in avtocestah, kjer nanjo ugodno vplivajo dušikove spojine iz izpušnih plinov. V takih razmerah nastane v rastlini alergena beljakovina, ki je podobna alergenom kavčukovca, iz katerega izcedka pridobivajo lateks. In z lateksom smo spet v začaranem krogu možnih navzkrižnih alergij, če na ambrozijo alergična oseba po vožnji po avtocesti zaužije melono, bučko, banano, kumaro, surov paradižnik, lubenico, ananas, figo ali kivi.

V semenu sončnic so odkrili alergen, ki je podoben alergenom ambrozije in artemizije – navadnega pelina. Iz tega pojasnjujejo navzkrižno alergijsko reagiranje na zeleno, kivi, melono, surov paradižnik, posamično tudi na mango, liči in pistacije.

Alergijsko se torej senzibilizirana oseba odziva na svoj primarni alergen, lahko pa na neslutene druge izvore sorodnih beljakovin. V takih primerih ne dajo odgovora rutinski kožni testi alergije, ampak posvet s specialistom alergologom.

prof. dr. Ema Mušič, dr. med., specialistka pulmologinje in alergologije