Samopomoč pri alergijah

Za nas pomemben oz. vzročni alergen (po­gosto jih je celo več), ki smo ga sami zgolj predvideli, nam pomaga zanesljivo ugoto­viti zdravnik. V tem primeru skupaj z zdrav­nikom izluščimo zlasti alergen, ki je za nas najbolj kritičen in nam povzroča največ alergijskih težav. Pomembno je še, da ugo­tovimo, po kakšni poti vstopa v naše telo (ali z vdihavanjem, zaužitjem, kontaktno ali morda s pikom, injekcijo, tableto).

Najpogostejša alergija je alergija na pelod oz. cvetni prah. Več kot 10 %, celo do 20 % prebivalcev osrednje Evrope ima sezonski alergijski nahod. Ti vsako leto pričakujejo sezonske težave, odvisno od tega, na katero vrsto cvetnega prahu so alergični. Ta nadlo­ga se z nahodom in vnetimi očmi začne že pozimi, ko zacvetita leska in jelša. Težava se nadaljuje vse do cvetenja breze aprila in maja, najpogostejša pa je, ko cvetijo trave in žita. Cvetoče trave in žita so vzrok alergije od sredine maja do konca junija. Za to, da tudi poleti ni miru, še ves julij poskrbijo žita in poletni pleveli, katerih cvetenje se zavleče še v jesen.

Alergeni iz iztrebkov mikroskopsko majh­nih pršic so poglavitni sestavni del hišnega prahu, ki povzroča alergije. V hišnem pra­hu so sicer še plesni, bakterije, pelodi, tek­stilna vlakna, odpadki kože. Pršice so iz rodu pajkovcev, znanih pa je več vrst, npr.: Dermatophagoides pteronissimus, D. farinae, D. siboney, Euroglyphus maynei, Blomia tropicalis, Acarus siro, Lepidoglyphus destructor itd. Pršice se razmnožujejo z jajčeci prek ličink. Za njihov razvoj sta ugodni temperatura od 22-33 °C in rela­tivna vlaga od 70-90 %. Pršice se hranijo z odpadki kože, živil in s plesnimi. V sta­novanju so pršice v žimnicah, blazinah, preprogah, oblazinjenem pohištvu, ni pa jih na usnjenem in lesenem pohištvu.

Če smo alergični na pike žuželk, premišljeno načrtujemo svoj prosti čas in tudi delo, tako da se bomo izognili možnostim pika.

• Ne hodimo na piknike v naravo, saj je ob takih priložnostih navadno precej slaščic, sladkih pijač, sveže pečenega mesa.
• Ne kampiramo.
• Izogibajmo se košem za odpadke. Kadar gremo na izlet, sladkarije in meso shranimo v zaprte posode, ostanke pa sproti pospravljamo. Pazimo na čistočo posod za odpadke.

Uporaba samoinjektorja adrenalina je prva linija zdravljenja anafilaksije. Zgodnja in pravilna uporaba izboljša klinične izide, kot sta obolevnost in umrljivos.