Oktobra smo že osmič po vrsti izvedli društveni rehabilitacijski oddih v Talasu Strunjan, ki počasi postaja kar naša stalna destinacija za srečanje, klepet ter seveda dihalne in telovadne vaje.
Tudi letos nam je animacijska ekipa Talasa Strunjan, Tatjana, Klavdija in Janez, pripravila pester oddih, med katerim ni manjkalo telovadbe, ki smo jo izvajali pod nadzorom fizioterapevtk. Po prvi jutranji telovadbi nas je čakal inštruktor telesne vadbe Janez in nas popeljal z nordijsko hojo okoli Strunjana. Med hojo nam je ves čas pripovedoval o posebnostih točk, mimo katerih smo hodili: kje rastejo kakiji, kakšne so navade, kje si lahko natrgamo nekaj lovorjevih listov, veliko je povedal o strunjanski Stjuži, o domačinih tod okoli in še in še. Ob njegovih zanimivih razlagah in pogovorih je uro dolga hoja minila kar prehitro.
Kdor je že pozajtrkoval, se je prav hitro napotil v hotelski bazen, kjer je sledila vodna telovadba, jutranjo ponavadi vodi Janez. Kar navito je bilo vse skupaj, ampak zato smo prišli sem. Da se nadihamo čistega, mehkega strunjanskega zraka, ki v sebi nosi morske kapljice z jodom in vonj po borovcih.
Po kratkem odmoru smo že nadaljevali na obali, pri prijetnem lokalu Cavedin, z dihalnimi vajami, malce drugačnimi kot pri fizioterapevtkah. Najprej smo izvedli zabavno razmigavanje ob naraščajočem tempu, ki se je nadaljevalo z vajami ob glasbi, končalo pa s plesom. Si predstavljate sredi belega dne skupino plešočih parov, v katere so uprti pogledi naključnih sprehajalcev in gostov lokala? Ampak bilo je zabavno in poživljajoče.
Vsak dan so bili po kosilu še vodeni sprehodi s Tatjano po bližnji in daljni okolici: sprehod po strunjanskem parku, sprehod do strunjanskega križa in bližnje cerkve Marijinega prikazovanja. Kot vsako leto je vse zanimalo, kje je Plestenjakova hiša. Mislim, da je Tatjana bolj tako, na hitro, zaokrožila z roko, kje naj bi navidezno bila njegova hiša, in sprehajalce hitro odpeljala naprej. Tudi tokrat je bil v programu izlet v Milje (Muggia) na sejemski tržni dan, ki je vsak četrtek na trgu v središču Milj.
V popoldanskih urah smo imeli čas za kratek oddih ali samostojen sprehod, morda izlet v Piran, Portorož, Izolo ali pa kar v istrsko zaledje v lov na istrske dobrote. Popoldne, pred večerjo, pa je bil čas za razne predstavitve, predavanja, nakupe. Domači pridelovalci in umetniki so vsak dan prikazovali in prodajali svoje izdelke in pridelke, od domačega vina, likerčkov, mandljev, fig in raznih čajev do lepih ročnih izdelkov, skulptur iz stekla, kvačkanih okrasnih izdelkov in ročno izdelane bižuterije. Slikovito in zabavno.
Tudi letos je društvo skupaj z animatorkama pripravilo dve predavanji, in sicer internista–kardiologa mag. Jurija Avramoviča in Jasmine Panjan, dr. med., spec. pulm., ki nam je predavala o alergijah in v nadaljevanju odgovarjala na vprašanja slušateljev. Istočasno je društvena kolegica, Marjana Bratkovič, izvajala meritve pljučne funkcije – spirometrije, pisec teh vrstic pa je skromno pomagal in meril vsebnost kisika v organizmu – oksimetrijo.
Večeri so bili rezervirani za različne nastope, koncerte, skratka za zabavo. Med bivanjem v Strunjanu smo bili deležni res prijetnih, celo čudovitih nastopov glasbenikov in pevcev. Občinstvo je bilo še posebej navdušeno nad tržaško skupino Evergreeniz Doline pri Trstu, ki je res igrala same evergrine, glasbo 50. in 60. let. Izvrstni glasbeniki in pevci so nam pričarali lepe dobre stare čase in v nas prebudili nostalgijo po tej glasbi. Čeprav je bilo občinstvo že v zrelih letih, prevladovala je srebrna barva las, pa je bilo vseeno zelo poskočno. Kak stari ritem nas je dobesedno postavil pokonci. Člani glasbene skupine so neutrudno igrali skoraj dve uri, dokler jih Tatjana ni ustavila, češ, da je ura 22:00 in v hotelu morata zavladati tišina in mir. Vseeno so popustili občinstvu in zaigrali, sicer malo tiše, še poslovilno pesem. Res je bilo lepo, nostalgično in predvsem zabavno.
Predstavila se nam je tudi Klapa San Lorenzo, sami domačini, ki so nam pričarali lepe dalmatinske, slovenske in nekaj italijanskih napevov. Pri nekaterih pesmih smo se pridružili tudi mi, gledalci, in bilo je res zabavno.
Folklorna skupina Val Piran nam je predstavila nekaj istrskih plesov, izvedla pa je še skeč za gledalce. Najprej smo malo zaplesali, nato pa je sledila igra, za katero ne vem, kako se imenuje, zato ji bomo rekli kar klobuk z glave na glavo. V njej je sodeloval tudi pisec tega besedila in ga je v finalu porazil društveni kolega. Pravično!
Prijeten večer ob glasbi odličnega pianista Evgena je bil kot naročen za miren klepet in posedanje po hotelski avli. Zelo lep in prijeten pa je bil tudi nastop mešanega pevskega zbora Maestral. Prelepe slovenske pesmi, nekatere je pomagalo zapeti tudi občinstvo.
Tudi letos je bila z nami slavna primorska kuharica, gospa Emilija Pavlič, ki nam vsako leto predstavi pripravo kake preproste domače primorske jedi. Še posebej damski del gostov je z zanimanjem spremljal njeno razlago, pogledi pa so švigali v lonce in posode, ki jih je razstavila na predstavitvenem pultu.
Žal je vsemu lepemu enkrat konec. Lepo pa je bilo vedeti, da se naslednje leto spet vidimo, morda še v večjem številu kot letos, ko je bila udeležba kljub nekaterim odpovedim zaradi bolezni rekordna.
Na koncu se želim v svojem in v imenu vseh naših udeležencev zahvaliti osebju in vodstvu Term Krka – Talasa Strunjan za res prijeten, pester in zabaven teden, ki smo ga preživeli v njihovi družbi. Vodstvo hotela je uslišalo prav vse naše želje po namestitvi, čeprav to vedno ni preprosto. Osebju je nekako uspelo uskladiti potrebe hotela in želje naše skupine, za kar smo zelo hvaležni. Prijaznost osebja, tako hotelskega kot gostinskega, je bila res na visokem nivoju. Hrana – brez pripomb, raznovrstna, domača. Menim, da je vsakdo našel nekaj zase, kar je pri taki množici gostov včasih težko.
Še enkrat se želim spomniti dragih oseb, s katerimi smo se večinoma videvali in delali, simpatičnih animatork Tatjane in Klavdije ter prijaznega športnega inštruktorja Janeza, učinkovitega vodje hotela gospoda Tonija Krančića in spoštovane gospe Silvane Ilić Topić, vodje poslovne enote Talaso Strunjan.
Zahvala je namenjena tudi vsem udeležencem letošnjega srečanja za prijetno druženje in pogovore, za skupne trenutke, bodisi ob kavici, na obali ali ob prijetnih večerih.
Upam, da se prihodnje leto spet srečamo v isti »postavi«, in morda še z nekaterimi novimi člani.
Pripravil: Mirko Triller
