Za doseganje udobne in zdrave zračne klime v bivalnih prostorih je priporočljivo uravnavanje temperature, spremljanje relativne vlažnosti zraka s higrometrom, ki pokaže, ali je treba vlago dodajati ali odstranjevati, ter pogosto in kratkotrajno prezračevanje s prepihom.
Temperatura in vlažnost zraka
Primerna temperatura zraka v prostorih, kjer se zadržujemo čez dan, je med 20 in 22 °C. V prostorih, ki so namenjeni spanju, in tudi na hodniku je temperatura nekoliko nižja, okoli 18 °C. Idealna vlažnost zraka je med 45 in 55 odstotki.
Suh zrak
Pozimi, v obdobju ogrevanja, je vlažnost v zaprtih prostorih običajno okoli 30 odstotkov. Suh zrak negativno vpliva na naše zdravje in dihalne poti. Posledice suhega zraka so izsušene sluznice, ustnice, koža in lasišče, povečanje infekcij in bolezni dihalnega sistema, napetost, utrujenost in pomanjkanje koncentracije. Naš imunski sistem slabi, saj se zmanjša njegova odpornost proti številnim mikroorganizmom. Presuh zrak je neprijeten za vse, ker je dražljivec in sili h kašlju. Še posebej neprijeten in tudi nevaren pa je lahko za določene skupine ljudi, kot so pljučni bolniki ter dojenčki in majhni otroci. Suh zrak slabo vpliva tudi na hišne živali, sobne rastline in leseno pohištvo. Poveča se razvoj prahu in elektrostatske napetosti.
Idealno vlažnost zraka v prostoru lahko dosežemo s preprostimi in poceni rešitvami:
- s posodo z vodo na radiatorju
V posodo nalijte vodo in vanjo nakapljajte nekaj eteričnega olja sivke, evkaliptusa, čajevca in mete. Izparevanje vode bo navlažilo zrak, eterična olja pa bodo pozitivno vplivala na dihalne poti in sproščala.
- sušenje perila v prostoru ali na radiatorju
Stojalo za sušenje perila postavite čim bližje k radiatorju ali perilo sušite na njem, lahko pa nanj položite samo mokro brisačo. Voda, ki bo izparevala, bo vlažila zrak. Da ne bi bilo neprijetnih posledic v obliki plesni, prostor sproti prezračujte.
- prekuhavanje vode z lupinami citrusov
V lonec nalijte vodo in vanjo narežite lupino pomaranč ali limon ter pustite, da se kuha na zmernem ognju. Z izparevanjem bo zrak postal vlažnejši, vonj citrusov pa bo blagodejno vplival na vaše počutje.
- odpiranje vrat kopalnice po tuširanju za porazgubljanje vlage po stanovanju
Tudi zelene rastline, ki proizvajajo veliko kisika, prispevajo k reševanju težave. V trgovinah so na voljo tudi parni, hlapni in ultrazvočni vlažilniki zraka.
Prevlažen zrak
Preveč vlažen zrak je še večja težava kot suh zrak. Vlažnost je pogosta težava slabše izoliranih hiš v vlažnih legah ob potokih in rekah ter v legah, kjer je sonca malo. Vlaga nad 60 odstotki povzroča razrast plesni. Te so človeku nevarne, ker izločajo številne strupe, ki so dražljivci, rakotvorni, lahko pa povzročajo tudi alergijo in astmo. Vlažno okolje je idealno za razvoj pršic, njihova navzočnost pa lahko povzroči ali celo poslabša alergijske bolezni. Čim nižja je temperatura v prostoru, tem nižja mora biti zračna vlažnost, da ne pride do kondenzacije in plesni.
Če je v prostorih kljub rednemu in pravilnemu prezračevanju še vedno preveč vlage, je treba razmisliti o tem, kako zmanjšati vlažnost. Odstranjevanje vzrokov nastanka notranje vlage je lahko razmeroma preprosto. Če so vir notranje vlage rastline, odprt akvarij ali perilo, ki ga sušimo v dnevni sobi, zmanjšamo vlago, če se naštetega znebimo. Po prhanju za nekaj minut odprimo okno v kopalnici in se bomo takoj znebili vlage, ki smo jo ustvarili.
Med kuhanjem zaprimo vrata kuhinje, s čimer preprečimo širjenje vlage. Pri kuhanju naj bo vedno vključena kuhinjska napa ali odprto (na nagib) najbližje okno. Veliko vlage nastaja pri sušenju perila, zato ga sušimo v sušilnem stroju ali na prostem, če je le mogoče. Vrata pomivalnega stroja naj bodo po končanem programu zaprta čim dlje.
Priporočljivo je, da je pohištvo odmaknjeno od zunanjih sten in dvignjeno od tal za najmanj pet centimetrov, kar omogoča odvajanje vlage iz mrtvih kotov. Pohištvo, ki je prislonjeno na steno, onemogoča kroženje zraka in s tem prestopanje toplote iz zraka na stene prostora. Omare delujejo kot notranja toplotna izolacija. Površine so hladnejše, rosišče leži na steni ali celo v omarah. Obleke in perilo v omari postanejo vlažni, pojavi se plesen. Pogosto se plesen pojavlja v spalnicah, kjer so temperature nižje kot v drugih bivalnih prostorih. Spalnice običajno ogrevamo z odpiranjem vrat v druge bivalne prostore in tako s toplim zrakom pride v spalnico tudi vlaga, ki se izloča na praviloma hladnejših stenah. Dodatno vlago vnesemo še z dihanjem med spanjem. Priporočljivo je, da so vrata prostorov z nižjo temperaturo proti prostorom z višjo temperaturo zaprta. Pri prenizki temperaturi v spalnici je bolje odpreti ogrevanje in s tem zvišati temperaturo.
Če nam vlage ne uspe znižati pod 70 odstotkov, je najbolje uporabiti razvlaževalnike in sušilnike zraka, ki s kondenzacijo zbirajo zračno vlago v posodo. Pri težavah s plesnijo so veliko učinkovitejši električni razvlaževalniki, pri katerih se odvečna vlaga zbira v zbiralniku, ki ga je treba prazniti. Cenovno dostopnejši odstranjevalniki vlage, ki za delovanje ne potrebujejo električne energije in hkrati omogočajo odstranjevanje neprijetnih vonjav, so tako imenovani samodelujoči odstranjevalniki vlage. Ti s solnim kristalom v tableti absorbirajo odvečno vlago iz zraka in jo spremenijo v solno raztopino, ki se zbira v posodi. Uporabljamo jih lahko v katerem koli prostoru doma – v kuhinji, kleti, garaži, spalnici ali dnevni sobi.
Občasno kratkotrajnejše povišanje relativne vlažnosti ne bi smelo biti problematično, če prostor pravočasno prezračimo.
Prezračevanje
Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje in hkrati odvajanje notranjega zraka v zunanjost. S tem zamenjamo iztrošen, nečist zrak s svežim, zagotovimo primerno kakovost notranjega zraka in zmanjšamo nevarnost plesni. Izmenjava zraka med posameznimi prostori, ob zaprtih oknih, ni prezračevanje, s tem le prerazporedimo zračno vlago znotraj stanovanja.
Pravilno zračimo z odpiranjem (ne nagibanjem) oken vsaj dvakrat na dan. Okna naj ostanejo odprta približno 5–10 minut, da se izmenja zrak v prostoru. Če razporeditev prostorov oziroma oken to omogoča, dosežemo hitrejši in boljši učinek z navzkrižnim prezračevanjem. S prepihom dosežemo hitro izmenjavo zraka, tudi iz tako imenovanih mrtvih kotov, kjer je običajno najbolj navlažen. Prostor se tako izdatno prezrači, a se obenem ne podhladi. V primeru težav s preveliko vlažnostjo v posameznih prostorih je to tudi način, kako jo postopoma zmanjšati.
Zračenje prostorov je odvisno od njihove uporabe. Stanovanje, ki je v uporabi pretežni del dneva, je treba zračiti pogosteje kot stanovanje, ki je čez dan večinoma prazno. Primerna pogostost zračenja je odvisna tudi od števila ljudi v prostoru in od velikosti prostora. Prostore je nujno prezračiti tudi takrat, kadar se v njih nabere večja količina vodne pare. Tipičen primer previsoke vlage v prostoru je zarošen spodnji del okna.
Spalnico prezračimo že zjutraj, ker je takrat zrak v prostoru, kjer smo preživeli noč, najbolj obremenjen. Kopalnico prezračimo po tuširanju. Če med kuhanjem uporabljamo kuhinjsko napo, smo za zračenje že veliko naredili, okna dodatno odpremo le še, če je treba. Če smo v istem prostoru zelo dolgo, se težko zanesemo na lastne občutke glede kakovosti zraka. Ena od možnosti je, da zračimo v intervalih, denimo, vsaki dve ali tri ure. Kadar se odločimo za znižanje temperature oziroma zmanjšanje ogrevanja v nočnem času, prostor obvezno prej temeljito prezračimo in šele nato lahko znižamo temperaturo v njem.
Z upoštevanjem vsega naštetega bo bivanje v zaprtih prostorih udobno in bo ugodno vplivalo na vaše zdravje.