Oteklina jezika in glasilk po uživanju rukole
Rukola spada v botanično družino križnic, med katere sodijo tudi redkev, koleraba, zelje in ohrovt, cvetača, kitajsko zelje, brokoli, repa, kreša, hren, gorčica, regrat. Uporabljamo jo kot del mešanih solat, kot okras servirani hrani. Rukola ni v sorodu z drugimi običajnimi solatami. Alergija na križnice je poznana, bolj pogosta je alergija na gorčico in hren. Opisani so alergijski pojavi zaradi katere izmed križnic, kot so oralni alergijski sindrom, koprivnica, Quinkejev edem ustne votline in glasilk, poslabšanje atopijskega dermatitisa, astme. Poznana je navzkrižna alergija na navedeno zelenjavo pri osebah, ki imajo prvotno alergijo na cvetni prah breze in navadnega pelina. Gorčico pa prištevamo med možne pogostejše prehranske alergene, problem opažajo zlasti v Španiji in Franciji. Navzkrižne povezave alergenov v križnicah so možne, vendar redke. Križnice so tudi nekatere okrasne in travniške rastline, na primer ognjič, ivanjščica, planika in druge.
Alergijski dogodki po rukoli
Alergijski bolnik je pri 44 letih poleti doživel petnajst minut po kosilu oteklino jezika, ki je spontano uplahnela. V septembru in oktobru se je podobno ponovilo, tedaj so otekle tudi ustnice in dušilo ga je v vratu. Obakrat jeseni je bil sprejet v bolnišnico. Analizirali so podatke o zaužiti hrani. Pri vseh treh dogodkih je zaužil mešano solato s paradižnikom, sirom, različnimi začimbami, tudi gorčico. Pozneje je užival brez težav sire, paradižnik, gorčico, sladice. Domneval je, da je bila vzrok dogodkov z otekanjem ena izmed listnatih solat, možno tudi rukola. Teh solat ni več jedel, tudi rukole ne, in težav ni bilo več.
V pripovedi o dosedanjih boleznih je bil pri njem podatek, da je imel od osnovne šole naprej alergijski nahod v obdobju od aprila do junija. Nahod je skoraj popolnoma pojenjal po treh letih sezonske specifične imunoterapije z injekcijami proti alergiji na pelode zgodaj cvetočih dreves. Od mladosti naprej je imel tudi juvenilni diabetes, ki je bil dobro reguliran.
Alergološke preiskave
Kožni alergološki testi so bili pozitivni na pelode brezovk (leska, jelša, breza), trav in divjega pelina. Kožni testi z začimbami, gorčico, paradižnikom in dvema vrstama listnate solate so bili negativni. Kožni test z listi rukole (vbod v rastlino – vbod v kožo) je bil pozitiven v enaki jakosti kot test s histaminom. Slednjega so izvedli na enak način še pri kontrolni zdravi osebi in je bil negativen. V strokovni literaturi je bil opisan podoben primer, pri katerem so določali tudi specifična protitelesa v krvi in so bila ta navzoča za brezovke, trave, divji pelin in rukolo.
Rukola kot solata, začimba in možen alergen
Rukolo so za solate uporabljali že Rimljani, nato še v srednjem veku. Mladi listi lahko služijo tudi kot začimba. Dajemo jo v mešane solate, k paradižniku, korenčku. Svojski pekoče-aromatičen okus ji daje vsebnost gorčičnih olj. Ta okus je deloma podoben tistemu pri redkvi ali kreši. Alergija na rukolo ni pogosta, je pa možna in ne predstavlja nujne navzkrižne alergije z drugimi rastlinami iz družine križnic. Posamič so opazili kontaktno alergijo na zeleni del rukole, špinače in česna. Praviloma je takšna oseba alergična tudi na nekatere druge rastlinske alergene. Poznan je 43-letni bolnik, pri katerem se je poleg kontaktne kožne preobčutljivosti ob delu z gojenjem rukole pojavljala tudi koprivnica, kar kaže na dva različna alergijska procesa v telesu po stiku z rukolo. Večina takšnih bolnikov je že imela alergijo na določen cvetni prah, vzročno rukolo pa potrdijo s kožnim testom vbod – vbod po predpisanem postopku s sodelovanjem kontrolne osebe. Če zdrava oseba ali pa že poznan alergijski bolnik doživi nek nepričakovan preobčutljivostni dogodek, moramo vzrok zanj z vsemi sodobnimi možnostmi odkriti, da se temu alergenu nato varno izogiba.