Alergija na hrano je v zadnjih dvajsetih letih v razvitem svetu vedno pogostejša in tudi reakcije so čedalje težje. Vedno več bolnikov doživlja sistemske alergijske reakcije, tudi anafilaktični šok, ki je najtežja oblika alergijske reakcije.
Prevalenca
Pogostnost alergije na hrano je odvisna od starosti bolnika in je po starostnih obdobjih različna. Alergija na hrano je najpogostejša v otroškem obdobju. Alergija na beljakovine kravjega mleka in jajčnih beljakovin je najpogostejša v prvem letu in jo večina otrok prerase do tretjega leta starosti.
Veliko ljudi je prepričanih, da so alergični na hrano, zato uživajo različne diete, vendar pa so študije pokazale, da alergija na hrano pri odraslih ni tako pogosta. Ocenjujejo, da je pri odraslih prevalenca alergije na hrano 1,5- do 2-odstotna, prevalenco intolerance na aditive pa ocenjujejo na od 0,01- do 0,23-odstotno.
Neugodni učinki hrane
Osnovna delitev neugodnih učinkov hrane je delitev na zastrupitev in netoksične neugodne učinke hrane.
Z nepravilno rokovano ali shranjeno hrano se lahko zastrupimo in zboli vsakdo, ki zaužije zadostno količino bakterijskega ali kemičnega strupa. Klasičen primer je zastrupitev z neprimerno shranjenimi ribami, pri kateri so bolezenski znaki podobni kot pri alergiji.
Neugodne učinke hrane delimo še na reakcije, v katere je vpleten imunski sistem – alergije in na neimunsko povzročeno intoleranco.
Pri alergiji na hrano so vpleteni različni imunski mehanizmi. Najpogosteje so alergijske reakcije posredovane s protitelesi IgE. Ob teh reakcijah se sprošča histamin, ki povzroči koprivnico, srbenje kože, otekanje, če je prizadeta samo koža, lahko pa se pojavijo še drugi bolezenski znaki, kot so težave z dihanjem, kašelj, hripavost, hropenje, zmedenost, glavobol in driska.
Prehranski alergeni so živalskega in rastlinskega izvora. Večina prehranskih alergenov je beljakovin, ki sprožijo nastanek zanje specifičnih protiteles IgE. Najpogosteje sprožijo alergijsko reakcijo kravje mleko, jajca, arašidi, oreščki, soja, pšenica, ribe in mehkužci.
Poleg tega, da se histamin sprošča v telesu pri alergijskih reakcijah, ga lahko prejmemo s hrano, ki vsebuje histamin (z jajčevci, s špinačo, čokolado, z avokadom, arašidi), ali pa s hrano, ki sproža izločanje histamina v telesu (sem spadajo surov beljak, čokolada, svinjina, raki, jagode, ananas in paradižnik).
Intoleranco delimo glede na mehanizem nastanka na encimsko, farmakološko in nedefinirano. Encimska nastane zaradi pomanjkanja encimov. Najpogostejša je laktozna intoleranca, pri kateri je zmanjšana ali odsotna aktivnost encima laktaze. Bolniki ne prenašajo mleka, brez težav pa uživajo fermentirane mlečne izdelke, npr. sire. Farmakološka intoleranca se pojavlja pri posameznikih, preobčutljivi za vazoaktivne amine v hrani (teobromin v čokoladi in tiramin v siru).
Posebna skupina so reakcije, pri katerih mehanizmi niso povsem jasni (nedefinirane intolerance). Nekatere snovi lahko povzročijo endogeno sproščanje histamina, drugih posrednikov vnetja ali zavoro delovanja encimov. V to skupino, ki tudi sproža izločanje histamina v telesu, prištevamo reakcije na aditive:
- umetna barvila: tartrazin E102/rumeno barvilo;
- konzervanse: benzoat/E210, E111, salicilate (v džemih, sadnih jogurtih, sadnih želejih);
- antioksidante: E320/BHA, E321/BHT (v salamah in pekovskih izdelkih).
Klinična slika alergije je odvisna od tega, ali alergija prizadene posamezni organ, npr. kožo, dihala, srčno-žilni sistem posamično, ali pa v primeru generaliziranih alergijskih reakcij, ko je prizadetih več organov sočasno. Bolniki z generaliziranimi reakcijami so lahko življenjsko ogroženi, zato poleg zdravljenja pri izbranem osebnem zdravniku potrebujejo tudi individualno obravnavo pri zdravniku alergologu.