Pelodni alergeni so v ozračju lahko vse leto

Večina pelodnih alergij je prisotna spomladi. Tedaj številni ljudje trpijo za alergijskim rinokonjunktivitisom. Dokazali smo jim namreč alergijo na cvetni prah zgodaj cvetočih dreves in pozneje trav. Zato so v zgodnji in poznejši pomladi tako pogosti alergijski nahod in alergijsko vnete oči.

Zadnja leta pa so omenjene težave pri mnogih navzoče bolj zgodaj kot nekoč in se zaključijo šele ob novem letu ali pa preidejo kar v težave zgodnje pomladi. Domnevni vzrok teh drugačnih sezonskih problemov so klimatske spremembe, drugačno vreme, temperaturne razlike okolja in s tem nejasnost prehoda jeseni prek drugačne zime v pomlad. Prav tako se tipične spomladanske težave nadaljujejo kar čez poletje s cvetenjem trav in plevelov v november in december. Tedaj se začne že nov ciklus cvetenja leske, cedre med iglavci, ki so bili nekoč jasni znanilci zgodnje pomladi. Vsekakor moramo zadnja leta že od oktobra do decembra misliti na možnost alergenske aktivnosti leske, jelše in cedre v sončnih in toplejših obdobjih. V blagem vremenu jesenskih mesecev opažamo tudi dalj trajajoča obdobja cvetenja plevelov, kot so koprive, navadni pelin, loboda, metlika in golšec. Nekatere rastline potrebujejo za razvoj cvetenja kratek pojav mraza, tako opažamo, da nevihte s točo pogojujejo drugo cvetenje neke rastline v istem letu.

Sodobne zasaditve vrtov in parkov vključujejo tujerodna drevesa, ki so prilagojena drugačni klimi, kot je naša. Nekatere vrste cedre, ki cvetijo jeseni, lahko razširjajo v ustreznem vremenu svoj pelod vse tja do decembra. Primer povzročitelja alergij v nam nepoznanem času je škrlatna jelša, ki cveti prej kot navadna jelša in je vse pogosteje zasajena v parkih ali ob cestah Severne Evrope. Njeno cvetenje je običajno okrog božiča, vse pogosteje pa je kot okrasno drevo poznana v parkih in ob cestah na Nizozemskem, njen pelod pa s tovornim prometom prehaja tudi navzdol v druge evropske države.

Tabela 1: Čas cvetenja alergenih rastlin in dreves našega okolja

Vetrocvetke in žužkocvetke

Zelo pomembno je, ali se rastlina razmnožuje s svojim pelodom kot vetrocvetka ali pa pelod prenašajo z moških na ženske cvetove žuželke in poskrbijo za razmnoževanje. Nekatere rastline, na primer vrba, se razmnožujejo na oba načina. Vetrocvetke imajo manj opazno cvetenje, producirajo pa ogromne količine peloda, ki se stresa z navideznih visečih črvičkov v veter tudi 100 ali več kilometrov daleč. Njihova pelodna zrna so zelo majhna in lahka, zato se z vetrom razširjajo zelo daleč. Tako se razširjajo leska, breza in jelša. Z vetrom se razširjajo tudi trave in pleveli, kot so navadni pelin, ambrozija, metlika, trpotec, koprive in iglavci.

Z žuželkami ni možna razširitev na velike daljave. Pelodna zrna so manj številna, cvetovi pa barvitejši. Alergijska reakcija nastane praviloma ob kontaktu z žužkocvetno rastlino, na katere cvetu je žuželka, ki smo jo zmotili pri nabiranju peloda.

Drevesni pelodi in navzkrižne alergije

Poleg specifične alergijske senzibilizacije na drevesne pelode spremljajo človeka še senzibilizacija ali pa kar klinična alergija na delce sorodnih struktur v drugih drevesnih pelodih in njihovih sadežih, pa tudi v vrtni zelenjavi. V globaliziranem svetu so taki produkti na razpolago vse leto in alergen ne vstopa v telo le v določeni sezoni cvetenja. V teh povezavah je kar težko bolniku verjeti, kaj mu ob znani alergiji na brezo, lesko ali gaber ob spomladanskem cvetenju povzroča težave še poleti, jeseni ali celo pozimi, če je zaužil sadež ali zelenjavo, ki vsebuje sorodno strukturo v svoji zgradbi, kot je navzoča v pelodu spomladi cvetočega drevesa. To je razlog za potrebno natančno razlago bolniku v okviru svetovanja preventivne prehrane, ki jo izvajamo v specialistični alergološki ordinaciji. Pri tem uporabljamo dosežke botanike, imunologije in sodobne molekularne biologije.

Pri navzkrižnih alergenskih povezavah drevesnih pelodov, cvetočega vrtnega grmičevja, uživanja sadja, semen, jedrc in zelenjave je veliko možnih pojavov, ki so vzrok bolnikovih problemov tudi v sezoni brez kritičnega cvetenja. V praksi je najpogostejši osnovni problem alergija na pelod breze in (ali) leske ter še jesena. Na drugi strani pa so problemi ob uživanju določenega sadja, semen in vrtne zelenjave pri istem bolniku, in to tudi zunaj sezone cvetenja.

Manj poznana je vloga cvetnega prahu iglavcev, od katerih posamezni cvetijo tudi jeseni in pozimi ter z vetrom raznašajo nepoznani pelod, kot je npr. pojav »rumene megle« v bližini cvetoče tise. Pri bolniku pa se pojavijo hudo vnetje oči, otekline očesnih vek in nerazložljiv nahod. Taki primeri zelo zgovorno kažejo, da klinična alergologija niso samo običajni standardni alergološki kožni testi.

Alergeni plevelov

V tabeli 2 so navedeni meseci cvetenja alergenih plevelov in zelišč. V praksi je treba razločevati med navadnim pelinom in ambrozijo. Ambrozija raste od junija (visoka je 10–20 cm) do avgusta ali septembra, steblo je rdečkasto in lahno dlakavo. Cveti grozdičasto v rumeno-zeleni barvi konec julija in avgusta. Spodnja stran listov ni dlakasta in je svetlo zelena. Navadni pelin zraste konec maja do višine 50 cm, steblo je pri mladi rastlini zeleno, pozneje rdečkasto in brez dlačic. Cveti konec junija z rjavkastimi cvetki. Spodnja stran listov je belkasta in z dlačicami.

Tabela 2: Čas cvetenja alergenih plevelov in zelišč

V naših okoljih je naslednji zelo pogost plevel ščir, poznan v vrtovih z močnimi rdečkastimi koreninami in zelo hitrim razvojem množice semen. Izruvane rastline ne smemo metati v kompost, ker njegovo seme naslednje leto v zemlji tega komposta bogato in neustavljivo obrodi.

Med zelmi na travnikih je alergensko zelo aktiven suličasti trpotec, znatno manj pa okrogli trpotec. Alergensko potenco ima tudi regrat, vendar ljudi v obdobju njegove vegetacije in cvetenja močneje motijo drugi spomladanski alergeni. Med drevesnimi zasaditvami vrtov in parkov pa je treba opozoriti na zelo invazivno in plodno drevo octovec ali rus. Žensko drevo ima rdeče, moško pa bele cvetove, bogato semenita in se spontano zasejeta v svojo okolico, njun pelod raznašajo žuželke. Mleček odlomljene vejice je strupen. Kontakt s kožo ali z očmi povzroča vnetje. Delov rastline ne odlagamo v kompost.

Alergeni travnih pelodov

Pelodi trav povzročajo alergije od konca aprila do novembra. To pomeni, da imajo alergični na trave nahod in vnete, iritirane oči lahko več mesecev, lahko kar v pozno jesen. Med trave botanično spada tudi rž, ki povzroča težave od maja do junija. Vsaj šest vrst trav na naših travnikih ima podobno strukturo alergenov. Alergene vsebuje tudi drobir suhega sena. Sokovi, ki se izločijo iz sveže pokošene vrtne trate, tudi vsebujejo dele molekul travnih semen. V pokošeni travi, ki obleži na mestu, so idealni pogoji za razvoj plesni, ki so prav tako potencialni alergeni. Mnogi ne vedo, da med trave spada tudi koruza. Težave zaradi cvetenja koruze in uživanja izdelkov iz koruze neredko ostajajo pri bolniku, ki ima poznano alergijo na trave, brez razlage o vzroku teh težav. Ko iz hrane izloči koruzne izdelke, kar dokažemo s kožnim testom in z laboratorijskim rezultatom specifičnih protitelesih IgE proti koruzi v njegovi krvi, je dieta brez koruze odrešilna.

V ambulantni praksi srečujemo ljudi z alergijskimi simptomi, katerih vzroka nam ne uspe odkriti z rutinskim alergološkim kožnim testiranjem. Težave tudi niso samo med aktivnim cvetenjem in razvojem rastlin in dreves. Z usmerjenim alergološkim pogovorom in s sodobno diagnostiko pa pogosteje kot nekoč težave opredelimo in razjasnimo diagnozo, ki ni vedno alergija v preprostem ožjem smislu. Tudi diferencialna diagnoza je internistično zahtevna. In klimatske spremembe ob splošnem segrevanju ozračja spreminjajo do zdaj poznane koledarje cvetenja.