Kako ravnamo, če smo alergični na pelod

Najpogostejša alergija je alergija na pelod oz. cvetni prah. Več kot 10 %, celo do 20 % prebivalcev osrednje Evrope ima sezonski alergijski nahod. Ti vsako leto pričakujejo sezonske težave, odvisno od tega, na katero vrsto cvetnega prahu so alergični. Ta nadlo­ga se z nahodom in vnetimi očmi začne že pozimi, ko zacvetita leska in jelša. Težava se nadaljuje vse do cvetenja breze aprila in maja, najpogostejša pa je, ko cvetijo trave in žita. Cvetoče trave in žita so vzrok alergije od sredine maja do konca junija. Za to, da tudi poleti ni miru, še ves julij poskrbijo žita in poletni pleveli, katerih cvetenje se zavleče še v jesen.

V obdobju, ki je kritično za alergijo, tem bolnikom svetujemo

  • naj se v lepem, suhem vremenu ne zadržujejo na poljih, travnikih, v gozdu, parku,
  • ob lepem, sončnem vremenu naj bodo okna v stanovanju zaprta,
  • med sezono cvetenja naj ne delajo na vrtu, polju, travniku in se v takem okolju ne ukvarjajo s športnimi dejavnostmi,
  • pred spanjem naj si umijejo lase, saj jim v nasprotnem ponoči pelod pada na blazino, od tod pa se prenese v oči, nos in pljuča (to je zelo pomembno pri otrocih),
  • obleke, ki jo nosili čez dan, naj ne slačijo in ne odlagajo v spalnici,
  • naj ne odpirajo stanovanja in avtomobila; v tem obdobju naj v avtomobilu ne vključujejo klimatske naprave in ne zračijo, vgradijo naj si pelodni filter,
  • med kritičnim časom naj preživijo dopust v višjih legah ali ob morju, kjer je manj peloda,
  • naj na okna stanovanja, zlasti na okno v spalnici, namestijo posebne mreže ali zračne filtre, ki ne prepuščajo pelodnih zrn,
  • zjutraj in opoldne, ko je v zraku veliko peloda, naj zapirajo okna in ne hodijo ven, zlasti ne, če je vetrovno, na okna pa naj namestijo protipelodne mrežice; na podeželju je več peloda v zraku zjutraj, v mestih pa zvečer,
  • pogosto naj z vlažno krpo čistijo tla in pohištvo,
  • sprehodi so primerni, kadar dežuje in neposredno po dežju,
  • previdni naj bodo pri uživanju medu, začimb, sadja in zelenjave, ki vsebuje alergene,
  • tisti, ki so alergični na jesen, naj se spomladi ne zadržujejo v okolju z oljkami,
  • poučijo naj se o koledarju cvetenja, biovremenski napovedi, posvetujejo naj se z zdravnikom,
  • naj ne kadijo,
  • če so težave hude, alergenom pa se ne morejo izogniti, naj se s specialistom posvetujejo o specifični imunoterapiji.

Povzeto iz knjige Živimo z alergijo, avtorice prof. dr. Eme Mušič, dr. med., specialistke pulmologinje in alergologije