Za nas pomemben oz. vzročni alergen (pogosto jih je celo več), ki smo ga sami zgolj predvideli, nam pomaga zanesljivo ugotoviti zdravnik. V tem primeru skupaj z zdravnikom izluščimo zlasti alergen, ki je za nas najbolj kritičen in nam povzroča največ alergijskih težav. Pomembno je še, da ugotovimo, po kakšni poti vstopa v naše telo (ali z vdihavanjem, zaužitjem, kontaktno ali morda s pikom, injekcijo, tableto). Potem je treba določiti načrt oz. se odločiti, kako popolnoma ali čim bolj izločiti to snov iz našega okolja, dela, življenja, zdravljenja, prehrane. Alergeni so praviloma beljakovine ali nanje vezane druge snovi. Nekaterim smo izpostavljeni vse leto, drugim le sezonsko. Hišni prah je okrog nas vse leto, ves čas smo v stiku tudi z iztrebki pršic, predvsem v blazinah, ter ščurkov, s plesnimi in živalskimi epiteliji.
Pelod različnih vrst trav, dreves in zeli je sezonski alergen. Še najmanj so kot alergeni znani zeli in pleveli. Plesni so v stenah, tapetah, sobnih rastlinah, hrani. Kontaktni alergen so tudi sobne rastline same ali pa izločajo hlapljive alergene, npr. fikus. Izločki domačih živali, njihova slina in dlake so tako v stanovanjih kot zunaj, tudi na gospodarjevih oblačilih. Najpomembnejši prehranski alergeni so živila, npr. jajca, mleko in mlečni izdelki, žita in žitni izdelki, sadje, morski sadeži, arašidi in soja. V posteljah, blazinah, prevlekah se po navadi zadržujejo pršice in plesni, tudi v blazinah s sintetičnim polnilom in lateksom. Tekstil iz naravnih in sintetičnih vlaken, zlasti temno obarvan, ter krzno sta vir inhalacijskih in kontaktnih alergenov.
Inhalacijski in kontaktni alergeni so tudi detergenti, čistila in kreme za čevlje. Zdravila in osebna kozmetika so glede na sestavo tako alergeni z različnimi mehanizmi delovanja kot tudi psevdoalergeni. Kovine, npr. krom, nikelj, platina, kobalt, so znani kontaktni in poklicni alergeni. Strojne emulzije, formaldehid, akrilati, izocianati, ftalati pa so snovi, ki najpogosteje povzročajo poklicne alergije. Ob navedenih dejstvih in ob alergijski težavi se sprva sami izogibamo domnevnemu alergenu, za potrditev ali točnejšo določitev alergena pa moramo obiskati alergologa.
Povzeto iz knjige Živimo z alergijo, avtorice prof. dr. Eme Mušič, dr. med., specialistke pulmologinje in alergologije