Kako si pomagamo pri alergiji na pršice

Alergeni iz iztrebkov mikroskopsko majh­nih pršic so poglavitni sestavni del hišnega prahu, ki povzroča alergije. V hišnem pra­hu so sicer še plesni, bakterije, pelodi, tek­stilna vlakna, odpadki kože. Pršice so iz rodu pajkovcev, znanih pa je več vrst, npr.: Dermatophagoides pteronissimus, D. farinae, D. siboney, Euroglyphus maynei, Blomia tropicalis, Acarus siro, Lepidoglyphus destructor itd. Pršice se razmnožujejo z jajčeci prek ličink. Za njihov razvoj sta ugodni temperatura od 22-33 °C in rela­tivna vlaga od 70-90 %. Pršice se hranijo z odpadki kože, živil in s plesnimi. V sta­novanju so pršice v žimnicah, blazinah, preprogah, oblazinjenem pohištvu, ni pa jih na usnjenem in lesenem pohištvu.

Aler­geni iz pršic so v njihovih mišicah, izloč­kih, zlasti v iztrebkih, vse to pa je očem ne­vidno. Posušene iztrebke vdihavamo in se zanje senzibiliziramo. Pri atopijski osebi obstaja možnost senzibilizacije in alergije, če je v gramu hišnega prahu 100-500 pršic. Pri osebi z alergijo na pršice obstaja nevar­nost hude alergijske reakcije, celo astmatič­nega napada ali anafilaksije, kadar se nasta­ni v novem okolju, npr. v hotelu, v okolju z drugačnimi podnebnimi razmerami, v ka­terih so idealne razmere za nekatere izmed pršic, pa tudi, če taka oseba zaužije ponu­jeno zanimivo hrano iz morskih sadežev, ki vsebuje podobne alergene kot pršice. Doma po navadi ravnamo preventivno, na poto­vanjih pa na to pogosto pozabimo. Alergija na pršice se kaže kot alergijski rini­tis in astma. Kot ugotavljamo v zadnjem času, so pri tretjini odraslih z atopijskim dermatitisom med vzroki te bolezni tudi pršice, to pa pomembno usmerja preventi­vo. Pri intenzivni senzibilizaciji za pršice je pri osebi z eno od alergijskih bolezni lahko uspešna specifična imunoterapija.

Kako preprečujemo alergijo na pršice?

  • Kupimo posteljne prevleke, ki ne prepuščajo pršic; pore v njih naj ne bodo večje od 0,5 mm, prevleka mora prepuščati vodo.
  • Uredimo spalnico: odstranimo vse »lovilce« prahu, kot so preproge, zavese, oblazinjeno pohištvo, odprti regali, plišaste igrače. Te shranimo v hladilnik.
  • Redno uporabljamo grelce za jogi, ker pršice ne marajo suhe vročine. Vsaj vsakih deset let kupimo nov jogi.
  • Spalnica naj bo suha, z manj kot 50 % vlažnostjo zraka. Čez dan naj bo temperatura v njej 15 °C.
  • V njej naj ne bo vlažilcev zraka in sobnih rastlin.
  • V spalnici se ne češemo in preoblačimo.
  • Posteljnino je treba prati pri temperaturi več kot 60 °C.
  • V stanovanju ne smemo imeti domačih živali.
  • Tudi za dopust si moramo zagotoviti spalnico, v kateri ne bo pršic.
  • Ne kadimo, kajti kadilska okvara sluznice odpira pot alergenom.

Povzeto iz knjige Živimo z alergijo, avtorice prof. dr. Eme Mušič, dr. med., specialistke pulmologinje in alergologije