O alergijah in alergenih

Kaj je alergija in pri kom se razvije

Alergija je nenormalna, preveč burna re­akcija imunskega sistema na stik z alerge­nom, na katerega se je telo alergične osebe prej senzibiliziralo in ki pri zdravi osebi ne povzroči nikakršne motnje. Senzibilizacija pomeni, da je telo neko snov spoznalo kot tujo, proti njej razvilo posebej občutljive obrambne limfocite in da se ji bo ob vno­vičnem srečanju verjetno uprlo z alergij­skim procesom. V procesu senzibilizacije nastajajo v telesu specifična protitelesa IgE proti tej snovi. Ta protitelesa bodo ob vno­vičnem srečanju z določeno snovjo omogo­čila sproščanje histamina iz tkivnih celic, ta pa bo povzročil takojšnje tipične znake aler­gije. Posebne vrste limfocitov pa se lahko tudi pripravijo na odpor proti tej snovi, ta­ko da bo ob vnovičnem stiku nastalo vnetje, ki je znak alergijskega vnetja šele 2 do 3 dni po delovanju alergene snovi. Alergeni so v vdihanem zraku, hrani, zdra­vilih, pikih kožekrilcev, snoveh, ki pridejo v stik s kožo.

Kaj se pri alergiji dogaja v telesu

Ko alergen prek kože, sluznice dihal ali pre­bavil, le izjemoma prek krvi, vstopi v te­lo, se pri osebi z atopijo aktivirajo celice, ki skrbijo za predstavitev alergena imunske­mu sistemu. Zaradi tega se vzburijo po­sebni limfociti in začnejo proizvajati proti­telesa razreda IgE, katerih naloga je odpor proti temu alergenu. Govorimo o specifič­nih IgE-jih. To je proces senzibilizacije. Na­stala protitelesa se delno pritrdijo na tkivne celice - bazofilce in mastocite, del pa jih s krvjo prosto kroži po telesu. Ko se naše telo znova sreča z istim alergenom, nastane v tkivih, v katerih čakajo protitelesa, burna reakcija, ob kateri se zelo hitro sproščajo velike količine histamina, pa tudi drugih snovi, ki povzročajo alergijske težave, npr. srbenje, pordečelost, kihanje, solzenje, ote­kanje, lahko drisko, bruhanje, dušenje, omotičnost, včasih celo bolečine v sklepih.

Poznamo pa vsaj štiri vrste alergijskega od­zivanja. Prvi tip smo že opisali; omogočajo ga protitelesa IgE, pojavi pa se zelo hitro po stiku z alergenom, morda že v nekaj minutah ali vsaj v eni uri. Ta tip je značilen za 90 % vseh alergij. Drugi tip alergijske reakcije je redek pojav, imenovan citotoksična alergija. Zanjo je značilno, da neki alergen deluje na površine določenih celic tako, da te raz­padejo. Zelo burno se to zgodi npr. z rde­čimi krvničkami, zato se razvijeta anemija in zlatenica. Razlog za to so tuje be­ljakovine, tuja kri, lahko tudi nekatera zdra­vila. Tretji tip alergije, imenovan tudi aler­gija z imunskimi skupki (kompleksi), na­stane zaradi sodelovanja protiteles razreda IgG, ki so nastala kot posebna oblika sen­zibilizacije proti nekaterim alergenom iz okolja. Po stiku z alergenom nastanejo imunski skupki alergena in specifičnega IgG, v katere se vežejo še nekatere imunsko aktivne snovi, na mestu navzočih imunskih skupkov pa se razvije vnetje z bolezenskimi znaki. Proces od vstopa alergena do pojava bolezni traja od 6 do 12 ur in tudi več. Bol­nik lahko težave opazi šele drugi dan po de­lu z neko snovjo. Tako je alergijsko vnetje pljuč poljedelcev, vendar se pri tem delno pojavlja tudi četrti tip alergije. Četrti tip alergije omogočajo izključno senzibilizirane celice, limfociti, zato ga imenujemo celični imunski odziv. Limfociti, ki jih vz­buri specifični alergen, izločajo snovi, ki privabljajo vnetne celice, in razvije se aler­gijsko vnetje. Proces take alergije se pokaže šele čez dva do tri dni po delovanju alerge­na, zato govorimo o poznem tipu alergije. Primer take alergije je kontaktni alergijski ekcem.

Senzibilacija in alergijska bolezen

Procesi razpoznave alergena kot telesu ne­zaželene snovi povzročijo nastanek proti­teles IgE ali, sicer redkeje, IgG. Nekateri alergeni pa brez nastajanja protiteles za­pustijo spomin nase v imunskih celicah, predvsem v limfocitih, zato se ti ob vnovič­nem stiku z alergenom vzburijo, tako da začnejo izločati snovi in signale za razvoj lokalnega vnetja v tkivu. Oboje je senzi­bilizacija, ne pa tudi bolezen. Tudi ni nujno, da se bo sploh pojavila. Če telo znova in znova obilno izpostavlja­mo alergenu, se bosta zaradi delovanja protiteles ali senzibiliziranih limfocitov razvili alergijska reakcija in akutna ali kronična alergijska bolezen. Tedaj se pojavljajo znaki alergijske bolezni, ki so lahko blagi, lahko pa so tudi zelo burno izraženi, celo tako, da ogrožajo življenje.

Alergijski proces vselej poteka v celotnem organizmu, čeprav se alergijska bolezen ka­že le v nekem organu, koži, sluznici. Imun­sko odzivanje v obliki preobčutljivostnega ali alergijskega vnetja aktivira različna ob­močja telesa, zato se oseba z alergijo pogo­sto slabo počuti, je utrujena in manj zmo­gljiva. Tudi alergijski nahod ni zgolj nadlo­ga v nosu, ampak je lahko znamenje sploš­nega bolezenskega počutja.

Kako se telo odziva na alergijo

Alergijski znaki se pojavljajo na koži, sluz­nici, v dihalih, prebavilih in tudi na ožilju. Kadar se alergijski znaki pojavijo na ožilju, lahko vplivajo tudi na krvni obtok in delo­vanje srca. Najznačilnejši znaki prvega tipa alergije, ka­kršnih je 90 % alergij, so pojavi, ki so posledica sproščenega histamina. Ta povzroča razširitev in rahljanje žilnih sten, izstopanje tekočine v tkiva, srbenje, refleksne pojave, kot so kihanje, kašelj, krčenje gladkih mišic v bronhijih in prebavilih. Najbolj tipični simptomi alergije so: srbenje, pordečelost, koprivast izpuščaj oz. koprivnica, kihanje, kašelj, siljenje k bruhanju, driska, krči v tre­buhu. Nadležen pojav so izločki na sluzni­cah, ki povzroče solzenje, izcedek iz nosu, bronhijev. Otekanje sluznice je vzrok za hripavost, več dogajanj v bronhijih povzroči dušenje. Pri velikih vplivih histamina na ožilje se pospeši srčni utrip in zniža krvni tlak, to pa je lahko nevarno.

Kateri so osrednji znaki alergije

Znaki alergije so posledica delovanja histamina, ki se ob alergijski reakciji sprošča iz celic. Zelo značilni so srbenje, rdečina kože in sluznic ter akutna koprivnica, znani pojavi pa so tudi pordečele in srbeče oči, otekle ve­ke, solzenje, kihanje, nahod, srbeč nos, zamašen nos ter srbenje in otekanje v ustih, žrelu in grlu. Na hude alergijske motnje v telesu kažejo tudi kašelj, napadi oviranega dihanja, piskajoče dihanje in astma, resne težave pa so še bolečine v želodcu, trebuhu, bruhanje, driska, krči in napenjanje. Simptomi se torej pojavljajo na koži, diha­lih, prebavilih, včasih na več področjih hkrati. Burno dogajanje se lahko kaže v ce­lotnem telesu, celo v krvnem obtoku, zni­žanju krvnega tlaka in v pospešenem srč­nem utripu. V takem primeru gre za najburnejšo obliko alergije, tako imenovano anafilaktično reakcijo, ki je nevarna. Naj­hujša oblika vseh navedenih pojavov je ana-filaktični šok.

Povzeto iz knjige Živimo z alergijo, avtorice prof. dr. Eme Mušič, dr. med., specialistke pulmologije in alergologije